
Katak 22 in 27 • ⏱ 10–15 minutes • ✅ Ejelok wōnāān • 📖 Bible-based
Kōrā eo juon — Kōmeļeļeik m̧oņ eo an Babylon
Bible eo ejjab baj konono wōt kin Kraist im lio belen — ej bareinwõt kakkōl kin juon menin riab ekajur etan Babylon. Katak in ej kwalok wōn eo “kōrā in” ej jutak kake im etke an kareel ej kauwōtata ilo jitõb. Kwonaj katak kilen kile an mwil ko redik, bōbrae an inebata, im dāpij wōt mol eo an Anij ilo juon lal eobrak kin menin kareel ko an jitõb.

1. Ewi wāween an Jisōs kōmeļeļeik Babilon ilo bok in Revelesōn?
Inaaj kwaḷọk ñan eok ekajet eo an kōrā e kijoñ eo eḷap eo ej jijet ioon elōñ dān ko. … Im iar lo juon kōrā ej jijet ioon juon kidu ekilmeej eo eobrak kōn etan blaspim, im ewōr jiljilimjuon bōran im joñoul doon. Kōrā eo ej kōṇak nuknuk piolōt im būrōrō, im ej libobo kōn gold im dekā aorōk im pearl, im ilo pein juon kab gold e obrak kōn men in jōjōik ko im ettoon an ḷōñ eo an. Im ioon turin mejān kar jeje juon āt: MEN ETITOK, BABILON EO EĻAP, jinen kōrā ro rekijon̄ im men ko renana ilo laļ in ( Revelesōn 17:1, 3–5 ).
Uak: Ilo Revelesōn 17:1-5, Jisōs ej kwalok kin Babylon einwot juon kōrā ekijoñ eo ej nuknuk ekilmeej im piolōt. Ej jijet ioon juon kidu ekilmeej, eo ewōr jiljilimjuon bōran im joñoul doon im ej jijet ioon elōn̄ dān ko.
2. Wōn eo ej kōrā eo erreo ilo pija in Revelesōn
jebta 12?
Uak: Juon kōrā erreo, nuknuk kin al, ej kwalok ilo Revelesōn 12:1–6. Kōm kar katak ilo Katak
Guide 20 bwe kōrā in erreo ej kōmeļeļeik kabun̄ eo an Anij erreo, eo ej tiljek n̄an ļeo pāleen, Jisōs.
Jenaaj katak Revelesōn jebta 12 ilo m̧wilaļ ilo Bok in Katak 23 .

3. Ta eo juon kõrã ekijoñ ej kõkkar kake ilo kanaan ko ilo Baibõl̦?
"Kwon kwalok ñan Jerusalem kin men ko renana an. ... Kwaar liki aiboojoj eo am make, kwar kõrã ekijoñ” (Ezekiel 16:2, 15).
Uak: Einwot juon kōrā erreo ej jutak kin juon kabuñ erreo eo ej tiljek ñan Jisōs, āindein juon kōrā erreo ej jutak kin juon kabuñ erreo, ak buñ, eo ejjab tiljek ñan Jisōs ( Jemes 4:4 ).
4. Jemaroñ ke kile kõrã eo ekijoñ (kabuñ) eo rej naetan “Babilon Elap, Jinen Kõrã Ekijoñ” ilo Reveles̃õn jebta 17?
Uak: Aet. Elap an armij ro jelā bwe ewōr wōt juon kabuñ eo ej ba bwe ej kabuñ eo jinen—Kabuñ in Roman Catholic. Juon pris in Catholic eo elap an jelā kake, John A. O’Brien, ear ba, “Kōjparok in [Kōjparok Jabōt] ej pād wōt āinwōt juon kakeememej kōn Mother Church eo me sect ko rejjab Catholic raar jepel jāne.”1
Point ko kar kajerbali ilo Reveles̃õn 17 ñan kwalok kin jinen Babylon im kidu eo ej uwe ion rej lukkun jejjet ñan pope eo:
A. Ear matõrtõr ro rekwojarjar (eoon 6). (Lale Bok in Katak ko 15 im 20.)
B.Ekar nuknuk ilo purple im scarlet (eoon 4). Pope eo ekkã an nuknuk nuknuk in irooj eo
in purple ilo ien kwelok ko relap, im red ej color in nuknuk ko an Catholic cardinal ro.
C.Bōran kidu eo jiljilimjuon (eoon 3) eo kōrā eo ej jijet ioon rej jiljilimjuon toļ ko (eoon 9). Elap an armij jelā bwe Rome, jikin eo elap an papacy eo, ej kalek ion jiljilimjuon tol ko, ak tol ko.
D.Kidu eo ej bōd kin blasphem (eoon 3), juon men eo ej barāinwōt alikar an jejjet ñan papacy eo. (Lale Bok in Katak ko 15 im 20.)
Ear irooj “ioon kiiñ ro an laḷ” (eoon 18). Alexander Flick ej ba bwe ilo 13th century eo, pope eo ekar “ilo lemnok ... iroij eo an aolepen lal ilo men ko an kanniōk im jitõb.”2 Point in ejjab maroñ in jejjet ñan bar juon ailiñ in lal ak kien. Pope eo ej kwalok kake ilo Reveles̃õn 17 elap an alikar ñan pere.
Jeje: Elōñ ri tel ro an Reformation (Huss, Wycliffe, Luther, Calvin, Zwingli, Melanchthon, Cranmer, Tyndale, Latimer, Ridley, im ro jet) rar katakin bwe papacy ej kajur eo ej bed ijin.
5. Ta melelen nan in “Babilon,”
im ta jinoin?
“Jen kalōk … juon tōre eo tōrerein ej ilo lan̄ ko.… Im Irooj eaar ba … jen wanlaļļo̧k im ijo ukōt kajin eo aer, bwe ren jab meļeļe naan eo an doon. ... Kin menin etan ej kar naetan Babel [“kōmetak”]; bwe ijo Irooj ear ukōt kajin eo” (Jenesis 11:4, 6, 7, 9).
Uak: Naan kein “Babel” im “Babylon” rej melelen “kōmetak.” Etan Babylon ej itok jen Tower eo
an Babel, eo kar kaleke elikin Ibwijleplep eo jen ri pagan ro rekar kejatrikrik in kalek e ilo joñan an utiej bwe en ejelok ibwijleplep ko remaroñ kar kalibubu (eoon 4). Ak Irooj ear kōmetak kajin eo aer, im tōprak eo
jorrāān eo ear lukkun lap bwe rar aikuj in bōjrak jerbal in kalōk eo. Innem rar naetan tower eo “Babel”
(Babylon), ak “jebwãbwe.” Tokālik, ilo raan ko an Kallim̧ur Mokta, juon aelōn̄ in ripegan ipeļaakin laļ in etan Babylon ear jerkak; ekar juon ri kijirãt an armij ro an Anij, Israel. Ear kwalok kin jumae, jab bokake, matõrtõr Armej ro an Anij, utiej bōro, im kabuñ ñan ekjab (Jeremiah 39:6, 7; 50:29, 31–34; 51:24, 34, 47; Daniel 3 im 5). Ilo Isaiah chapter 14, Anij ej kajerbal Babylon einwot juon kakōlkōl in Satan kinke Babylon ear lukkun jumae im ej jorrāān ñan jerbal eo an Anij im armej ro An. Ilo bok in Revelesōn ilo Kallim̧ur Ekāāl, naan eo “Babilon” ej kōjerbale ñan kwalok juon ailiñ in kabuñ eo ej juon ri kijirãt ñan Israel in jitõb eo an Anij —Kabuñ eo An (Revelesōn 14:8; 16:19).


6. Wõn ro rej kõrã ekijoñ nejin jinen Babylon eo kar kwalok kake ilo Reveles̃õn 17:5 ?
Uak: Rej jet ian kabuñ ko rar jino jumae katak ko reriab an jinen Babylon im rar etal jen e ilo ien eo elap an Protestant Reformation. Ak tokelik rar jino anõke kien ko im jerbal ko an jinen im rar make buñ. Ejelok kōrā ej lotak juon kōrā ekijoñ. Bareinwõt kabuñ ko nejin Protestant ro rar lotak rar buñ. Jabdewōt kabuñ ak doulul eo ej katakin im lor katak ko reriab an Babylon emaron erom juon kabuñ ak leddik eo emōj an buñ. Innem Babylon ej juon etan baamle eo ej kitibuj Kabuñ in Jinen im ro nejin leddik ro rej bareinwõt buñ.
7. Ilo Reveles̃õn 17, etke jinen Babylon ej pijaik e einwõt ej uwe ion kidu eo? Ta eo kidu eo ej jutak kake?
Uwaak: Ilo Revelesōn 13:1-10, Jisōs ej kwalok kin pope eo einwot juon koba in kabuñ im kien. (Ñan bar jet
melele ko, lale Study Guide 20.) Ilo Reveles̃õn jebta 17, Jisōs ej kwalok kin kabuñ eo (kõrã eo ekijoñ) im kien eo (mennin mour eo) einwot men ko reoktak jen dron, meñe rej rie doon. Kōrā eo ej uwe ion kidu eo, eo ej melelen bwe kabuñ eo ej iroij ion aelõñ eo.

8. Ta kajoor ko jet rej kobalok ibben papacy eo ilo an kakūrmool men ko rej walok ilo ien jemlokin?
“Iar lo jilu jetōb ettoon āinwōt frog ko rej diwōjtok jān lo̧n̄iin drakon eo, jān lo̧n̄iin kidu eo, im jān lo̧n̄iin rikanaan eo riab. Bwe rej jetōb in tim̧o̧r ko, rej kōm̧m̧an kakōļļe ko, rej diwōjļo̧k n̄an kiin̄ ro an laļ im aolepen laļ, bwe ren kobaik er n̄an tariņae eo ilo raan eo eļap an Anij Ekajoor Bōtata” (Revelesōn 16:13).
Uak: Dragon eo ilo Reveles̃õn 12:3, 4 im ri kanan eo eriab ilo Reveles̃õn 13:11–14 im 19:20 rej ejaak juõn kõtan ibben kidu eo ilo Reveles̃õn 13:1–8, ak pope eo.
A. Dragon eo ilo Reveles̃õn 12 ej jutak kin Setan ej jerbal ilo Rome eo an pagan. (Lale Study Guide 20 ñan melele ko relaplok.) Ilo ran kein eliktata, jerbal in kobalok eo ejjab kwojarjar ej koba kabuñ ko rejjab Christian einwõt Islam, Buddhism, Shintoism, Hinduism, New Age, secular humanism, im ko jet.
B. Rikanaan eo eriab ej jutak kin Protestantism eo ej bed ilo Amedka, eo enaj bōk eddo in kōketak kabuñ ñan kidu eo ibelakin lal (lale Study Guide 21).
C. Kidu eo ej papacy eo (lale Study Guide 20).
D. Kajur kein jilu: kabuñ ko im kien ko rejjab Christian, Protestantism eo ear buñ jen tõmak, im Roman Catholicism renaj erom ri jumae ro ilo Armageddon—tarinae eo eliktata nae Anij, kien eo An, im ri kalor ro An retiljek. Koba in ej naetan “Babilon eo elap” jen Jisōs ilo Revelesōn 18:2.

9. Ewi wāween an jukjuk in pād ko me ewōr aer oktak background ko rej koba?
“Rein rej juon wōt, im renaaj leļo̧k aer kajoor im maron̄ n̄an kidu eo” ( Revelesōn 17:13 ).
Uak: Reveles̃õn 16:13, 14 ej ba bwe “jitõb renana einwõt frog ko,” ko rej “jitõb in dimon ro,” renaj
kobaik ir ikijen menin bwilōñ ko renaj jerbali. Spiritism—tõmak eo bwe ro remij rej mour wõt im remaroñ kepaak ro remour—enaaj pedped eo ej kobaik aolep men ko ibben don. Setan im enjeļ ro an—rej make āinwōt jetōb ko an ro rejitōnbōro ippāer remej, rikanaan ro etto, enjeļ ro ilan̄ ( 2 Dri Korint 11:13, 14 ), im barāinwōt Kraist make (Matu 24:24)—enaaj kareel lal in bwe un eo air ej tel jen lañ (lale Bok in Katak 10). Ilo mol, aolep men kein jilu rej tõmak bwe ro remij rej mour:
A. Kabuñ in Katolik ej jar ñan Mary im ro jet rekwojarjar im rej tõmak bwe rikwojarjar rein rej kajerammõn ro rej lor ir kin men in bwilõñ ko.
B. Kabuñ ko rejjab Christian rej lukkun bedbed ion tõmak im kabuñ ñan jitõb ro an ro remij. New Age ej kalikar “channeling”—einwõt konono ibben jitõb ro an ro remij.
C. Apostate Protestantism rej tõmak bwe ro remij rejjab mij ak, rej mour ilo lañ ak hell. Kõn men in, remaroñ m̦on̦e er jãn tim̦on̦ ro rej kõm̦m̦an bwe ren jetõb ro remej.
10. Ta jerawiwi ko Anij ear liakelok Babylon kin?
“Babilon eo elap emwij an buñ” ( Revelesōn 18:2 ). “… im ej erom jikin jokwe an tim̧o̧r ko, jikin kalbuuj n̄an jetōb ettoon otemjej.… Kōn anijnij ko am̧ raar m̧oņe ri aelōn̄ ko otemjej” ( Revelesōn 18:2, 23 ). “Ro rej jokwe ion lal rar kadek” jen wain in nana im lũñ eo kar loe ilo kab eo an ( Reveles̃õn 17:2, 4; 18:3 ). “Kiiñ ro in lal rar lũñ ibben” ( Reveles̃õn 18:3 ).
Uak: Buñ ej melelen oktak jen mol eo ilo Bible im kabuñ ñan Anij eo emol (2 Piter 3:17, 18). Kin menin, Anij ej naruon Babylon kin an (1) konono ibben devil ro ilo an kirtok jitõb ro renana ñan ibwiljin ikijen anijnij im kin an (2) mone aolepen lal in ikijen riab, jitõb in demon ro. Riab ko rej juon kain men in jōjō ilo Bible eo (Jabōn Kennan Ko 12:22). Wain in Babylon, eo ewōr katak ko reriab ie, ej kōmman an ro rej idaak e jab maroñ im kōmman bwe ren idaak ilo jitõb. Ilo oktak, kabuñ ej lio belen Kraist ( Revelesōn 19:7, 8 ) im ej yokwe E im tiljek ñan E wōt—eo Jisōs eaar ba meļeļein kōjparok kien ko An ( Jon 14:15 ). Kin menin, papacy eo ej naruon ijin kin an kar illok jen leo belen, Jisōs ( Jemes 4:4 ) im kin an kar ejaak kõtan ko renana ibben kien ko an armij (kobaik kabuñ im kien) kin an kar jibañ e. Bar juon, Babylon ej wiakake “an armij” ( Revelesōn 18:11–13 ); kin menin, Anij ej naruon Babylon kin an watõk armij ro einwõt men in wia ko jen air watõk einwõt ro nejin Anij raorõk.


11. Ta jet ian katak ko reriab rej bed ilo wine eo an Babylon me rej kõmman bwe armij ro ren kadek im ebwer ilo jitõb?
Uak: Ekabwilōñlōñ, jet ian katak ko relap an Protestant rainin rejjab bed ilo Bible eo. Kar bōktok ir ñan kabuñ ko an Protestant jen Kabuñ eo an Rome, eo ear bōk ir jen kabuñ in pagan. Jet ian katak kein reriab rej bwe:
A. Kien eo an Anij emoj an oktak ak jolok.
Kien eo an Anij ejamin maroñ in oktak ak jolok (Luke 16:17). Lale Bok in Katak 6 ñan kein kamool ko rekajur kin mol in.
B. Jetōb eo ejjab mij.
Bible eo ej konono kin "jitõb" im "jitõb" enañin 1,000 alen. Ejelok juon ien ej naetan einwot jab mij. Armej rej maroñ in mij (Job 4:17), im ejelok ej bōk mour indeeo mae ien eo Jisōs ej itok kein karuo (1 Korint 15:51–54). (Lale Bok in Katak 10 ñan melele ko jet.)
C. Ri jerawiwi ro rej bwil indeeo ilo hell.
Bible eo ej katakin bwe ri jerawiwi ro renaj jako (jolok ir jen mour), jimor jitõb im enbwin, ilo kijeek (Matu 10:28). Juon hell in eñtan indeeo ejjab katakin ilo Bible eo. (Lale melele ko ilo Bok in Katak 11.)
D. Peptaij ilo tulo ejjab menin aikuj.
Peptaij ilo tulo ej peptaij eo wot ej kile ilo Jeje ko. (Lale Bok in Katak 9 ñan melele ko jet.)
E. Jabōt ej raan eo ekwojarjar an Anij.
Bible eo ej katakin, ilo ejelok kajitõk, bwe ran eo ekwojarjar an Anij ej Jabōt eo kein ka jiljilimjuon —Jabōt. (Ñan melele ko relaplok, lale Bok in Katak 7.)
Katak: Katak kein reriab, ñe kar tõmaki, rej bōktok “bōd” (eo ej ta eo naan eo “Babylon” ej melelen) im kōmman bwe en bin melele kin Jeje ko.
Juon Ļōmņak Ekabūromōjmōj
Ej juon men in bwilōñ ñan lemnok bwe jet remaroñ idaak wain in Babylon ilo air jab jelā. Bōlen men kein rej men ko rekāāl ñan kwe. Elañe eindein, kajitõk ibben Anij bwe en tel yuk ( Matu 7:7, 8 ). Innem etale Jeje ko ( Jerbal 17:11 ). Kallimur bwe kwonaj lor ijo Jisōs ej tellok ie, im Ejamin kōtlok bwe kwon jemlok ilo bōd (Jon 7:17).
12. Wōn eo enaj bed ilo turear in Iroij ilo tarinae eo an Armageddon ke?
Uak: Ilo tarinae in eliktata, enjeļ ro ilañ (Dri Hibru 1:13, 14; Matu 13:41, 42) im an Anij
armij ro—ro rej bed wot ( Reveles̃õn 12:17 )—renaj kobalok ibben Jesus, eo ej tel jar in tarinae ko ilañ
( Reveles̃õn 19:11–16 ) nae Satan im ro rej rejetake. Ro rej bed wot an Anij rej ejaak jen ro rej
kajekdon riab ko an Babylon (lale Bok in Katak 23). Rej jelā kake er kin (1) yokwe eo air ñan Jisōs
( 1 Jon 5:2, 3 ), (2) aer tiljek ñan im tõmak ilo E ( Revelesõn 14:12 ), im (3) aer pokake ñan An
Naan im kien ko ( Revelesōn 12:17 ; Jon 8:31, 32 ).

13. Ta eo Setan enaj kōmmane ilo tarinae in eliktata
ikõtan mol eo an Anij im riap ko an Satan?
Uwaak: Meñe Setan ej dike Anij im Nejin, e im demon ro an renaj kōmman einwõt enjel ro rekwojarjar im einwõt ri kabuñ ro retiljek (2 Korint 11:13–15). Ta eo ej kwalok einwot kein kamool ñan an enaj lukkun wānōk, ilo jitõb, im einwõt Jisōs bwe enañin aolep armij ion lal renaj riab im lor e (Matu 24:24). Ejelok bere enaj kajerbal Bible eo, einwot an kar kōmmane ke ear kabo Jisōs ilo ene jemaden ( Matu 4:1–11 ). Lemnak eo an Satan elap an kareel bwe ear mone juon mõttan jilu in enjel ro ilañ, Adam im Iv, im, ilo ien Ibwijleplep eo, aolep armij ion lal ijellokin jiljino armij.

14. Ta eo Anij ej kōmmane ñan jumae?
Ñan kien eo im ñan naan in kamool eo! Elañe rejjab konono ekkar ñan nan in, ej kinke ejelok meram ilo ir (Aiseia 8:20).
Uak: Anij ej iien otemjej jum̧ae riab ko an Setan kōn m̧ool. Ke Setan ear mālijjon̄ e ilo āne jem̧aden, Jisōs eaar bar kwaļo̧k Jeje ko ( Matu 4:1–11 ). Ikijen armij ro An rej bed wot, Anij enaj kwalok mol eo kin an Babylon eo elap jab ekkar ñan Bible eo. Enaj kalikar bwe Babylon ej kwalok juon gospel eo ebwid (Dri Galetia 1:8–12 ), eo ear kabellok kejem eo ñan billion armij ro bwe ren maroñ in m̧oņe im jako. An Anij jumae ej walok ilo ennaan ko an enjeļ ro jilu relap ilo Revelesōn 14:6–14, eo jej etale ilo ļalem iaan 27 Study Guides ko ilo laajrak in. Ennaan kein jilu rekabwilōnlōn rej kwalok im kakkōl ņae riab ko an Setan im riab ko im kūr armej ro n̄an kabun̄jar n̄an Anij im pokake E, ejjab wōt ilo jetōb ak ilo m̧ool eo an Baibōļ barāinwōt.
15. Ennan in kakkõl im kejatdikdik ko an Anij kin ien jemlokin renaj ke wõr tokjeir?
Elikin men kein iar lo bar juon enjel ej wanlatak jen lañ, im elap an maroñ, im lal ej romaak kin an aiboojoj ( Revelesōn 18:1 ).
Uwaak: Ilo Jeje ko, enjeļ ro rej jutak kōn rijilōk ro ak ennaan ko (Dri Hibru 1:13, 14 ). Akwelap eo an Anij ilo ien jemlokin ej kwalok kin juon enjel ekajur eo elap an kajoor bwe aolepen lal in ej meram kin mol im aibujuij eo an Anij. Ennaan in eliktata, letok jen Anij enaj etal ñan ro rej jokwe ilo aolepen lal ( Revelesōn 14:6 ; Mark 16:15 ; Matu 24:14 ).


16. Ta akwelap eo eliktata im ekaiuriur Jesus enaj kwaloke ñan ro rej bed ilo Babylon?
Uak: Enaj ba, “Komin diojlok jen e, armij ro Aõ, bwe komin jab bõk mõttan jerawiwi ko an, im bwe komin jab bõk jen men in kaeñtan ko an: bwe jerawiwi ko an rar tõbar lõñ, im Anij ear kememej bwid ko an” ( Reveles̃õn 18:4, 5 ).
Jouj im lale bwe Jesus ej naetan elõñ armij ro ilo Babylon einwõt “armij ro aõ.” Ewõr elõñ million Ri Christian ro remol ilo Babylon me rejañin roñjake ennan in kakkõl in. Armej rein rej yokwe Irooj elaptata, im Jisōs ej ba bwe rej ro Nejin.
17. Ewi wãwen an armij ro rej yokwe Jesus ak rej bed ilo Babylon kiõ uak ñe rej roñ an akwelap ñan an diojlok?
Uak: Jisōs ej ba, “Bar jet Aō sip ko rejjab jen oror in: I aikuj bōktok er, im renaaj roñjake ainikiō, im enaaj juon wōt bwij im juon wōt seperd. … Sip ko Aō rej roñjake ainikiō, im I jeḷā er, im rej ḷoor Eō” ( Jon 10:16, 27 ). Jisōs ej kile ro Nejin rej bed ilo Babylon. Bar juon, Ej kallimur bwe enaj kirtok ir jen Babylon mokta jen an jako. Im, men eo elaptata an aiboojoj, Jisōs ej kallimur bwe armij ro An rej bed wot ilo Babylon renaj roñ im kile ainikien im diojlok ñan jikin ejmour.
Kakōļļe: Menin ej Bok in Katak eo kein kajiljilimjuon ilo laajrak in ļalem kōn ennaan ko an enjeļ ro jilu ilo Revelesōn 14:6–14. Bok in Katak eo ad tok juon enaj kwalok kin kabuñ eo an Anij ilo ien jemlokin ilo alikar bwe kwojjab maroñ likjab in kile.
18. Elañe kwoj bed ilo Babylon, kwoj ke mõnõnõ in bokake nan in kakabilek eo an Jesus bwe kwon diojlok jen e?
Uwaak:

Kajjitōk ko ñan Ļōmņak
1. Ijjab aikuj ke pād wōt ilo Babylon im kajjieon̄ kōkm̧anm̧anļo̧k e ijello̧kin aō diwōjļo̧k?
Jaab. Jisōs ej ba bwe Babylon enaj jako, jab bar kōkāāl. Enaj lukkun kadek kin wain eo an (kar kwalok kake einwot katak eo eriab ilo Reveles̃õn 18:2–6 ). Ej kin un in bwe Ej kirtok armij ro An ( Revelesōn 18:4 ).
2. Wõn kiiñ ro an reeaar ilo Revelesõn 16:12 ?
Kiiñ ro an reeaar rej Kiiñ ro (Jemed im Nejin) an lañ. Rej naetan ir king ro an reeaar kinke ej ial eo me armij ro ilañ rej kebaklok lal jen e. Lale men kein, einwõt juõn wanjoñok:
A. Itok eo an Jisōs kein karuo enaj jen reeaar (Matu 24:27).
Aiboojoj eo an Anij ej itok jen reeaar (Ezekiel 43:2).
C. Enjeļ in sil eo an Revelesōn ej itok jān reeaar (Revelesōn 7:2).
D. Al, ej kõkkar kin Jisōs, ej walok ilo reeaar (Malachi 4:2).
3. Nan in kakkõl eo kin buñ eo an Babylon ej melelen ke bwe Babylon ear jab buñ aolep ien?
Aet. Elōñ ian kabuñ ko ilo Babylon rar jutak bin, utiej, im tiljek ñan Jisōs ilo ien ko etto. Ri jinoin ro rar bōd ak armij ro rar tiljek ñan Anij ro rar lukkun etale Bible eo ñan lo aolep mol ko an. Ejjab aolep kabuñ ko rej buñ rainin. Ak, jabdewōt kabuñ eo ej katakin jinen Babylon katak ko reriab im lor manit ko an emaron erom juon ian leddik ro nejin rekar buñ.
4. Ñe rej kũrtok juon Kũrjin jãn Babil̦on, ia eo ej aikuj etal ñane?
Pukot armej ro rej kōjparok kien ko an Anij, ewōr aer tōmak ilo Jisōs, im rej kwaļo̧k ennaan ko an enjeļ ro jilu ipeļaakin laļ in, im kobaļo̧k ippāer ( Revelesōn 14:6–12 ). Bok in Katak 23 enaj lukkun kwalok kin kabuñ eo an Anij ilo ran ko eliktata.
5. Ta eo kiiñ ko 10 ilo Revelesõn 17:12–16 rej jutak kake?
Kiiñ ro 10 rej kõkkar kõn aelõñ ko ilo lal̦ in. To ko 10 ilo ekjab eo ilo Daniel jebta 2 im 10 doon ko an kidu eo elap ilo Daniel jebta 7 rej kõkkar kin 10 ailiñ ko an Europe. Ak, melele eo ej kalaplok ilo Reveles̃õn chapter 11 ñan 18 ñan melelen aolep king ro an lal ak aolep ailiñ ko. (Lale Revelesōn 16:14; 18:3 .)
6. Ta melelen nan in kõkkar ko kin “frog ko” ilo Reveles̃õn 16:13, 14 ?
Juon frog ej jibwe menin mour eo an kin lo eo an, eo emaron kar kōmeļeļeik menin letok eo ebōd an lo ko rej kiiō jepooļe lal in. Jouj im kememej bwe menin bwilōñ ko, ekoba menin letok in konono kin lo ko, rej kalikar juon wōt men eo elap an kajoor. Ak Bible eo ej kwalok ñan kij bwe maroñ eo elap an maroñ jen Anij ak Satan. Ej bar kōmeļeļeik bwe Setan, ej make āinwōt juon enjeļ (2 Korint 11:14), enaaj kōjerbal menin bwilōn̄ ko reļļap ilo an lukkuun em̧m̧an bwe enan̄in aolepān laļ in enaaj m̧oņe im ļoor e (Revelesōn 13:3). Ilo ien in, ej kajerbal menin letok eo ebwid kin lo ko ñan kobaiktok kabuñ ko im kabuñ ko an aolep kain ekoba pagan ro. Kajjojo ian rein rej eñjake bwe menin letok in konono kin lo ko ej juon kein kamool in mol.
Jej aikuj māllejoñ jitōb ko
Baibōl ej kakkōl bwe jej aikuj mālejjon̄e jetōb ko (1 Jon 4:1). Elañe rejjab errã ibben Bible eo, rej riab (Aiseia 8:19, 20). Bar juon, menin letok ko remol an Jitõb Kwojarjar rejjab lelok ñan juõn eo ej kõnan im jela bwe ejjab bokake Anij ( Jerbal 5:32 ). Ewōr juon menin letok em̧ool an kajin ko. Ej juon men in kabwilōñlōñ ñan maroñ in konono kajin ko jet me ri konono eo ear jab katak im jelā kaki mokta ( Jerbal 2:4–12 ). Anij ej kōjerbal menin letok in ñe ej aikuj in kwalok ennaan eo An kin ien jemlokin ñan ro rej konono kajin ko jet. Ear aikuj ilo Pentecost eo kinke 17 kumi in kajin ko rar bed ilo jar eo im ri kalor ro An rar jab jelā aolep kajin kein.
7. New Age movement eo enaj ke bōk juon jikin elap ilo tarinae eo eliktata ikõtan emõn im nana?
Ejelok bere! Ej lukkun kobalok ibben men ko renana, men ko rej walok ilo jitõb, im jerbal in anijnij. Jetōb enaj juon men eo elap an aorōk ilo jemlokin drama eo an lal in. Kobaik ippān kajoor eo ekabwilōn̄lōn̄ kin menin letok eo ebwid kin lo ko im kobalok ibben koba in kabuñ ko ibelakin lal ilo ien jemlokin, anijnij enaj jelet lal in. Tōmak eo an New Age kin kōnono kin jitõb im bar lotak ej baj kabuñ in pagan ko etto ilo nuknuk ko rekãl. Tōmak eo an ilo juon jetōb eo ejjab mej eo emaron̄ kōnono ippān armej ro ioon laļ in ej ejja riab eo wōt Setan eaar jiron̄ Iv ilo Iden: Kwojjab naaj mej (Jenesis 3:4). (Lale Bok in Katak 10 ñan melele ko ikijen mij.)
8. Alikar bwe Anij ej kwalok kin jerbal ko an ri jumae Christ, ak papacy, ilo Daniel chapter 7 im Revelation chapter 13, 17, im 18. Ri jumae Christ ej ke kwalok kake ilo bar juon jikin ilo Jeje ko?
Aet. Kidu eo, ak antichrist, kajoor (ak jerbal ko an) ej kwalok kake ilo enañin 9 kanaan ko ilo Kallimur Mokta im Kallimur Ekãl: Daniel 7; Daniel 8, 9; Daniel 11; Revelesōn 12; Revelesōn 13; Revelesōn 16; Revelesōn 17; Revelesōn 18; im Revelesōn 19. Emool, ñe Anij ej kalikar ejja kajoor eo wot 9 alen, Ej kōnaan bwe jen roñjake!
9. Ailiñ eo an Setan etan Babylon ear ke ijjino jen Imõn Babel eo?
Jaab. Ear jino ke Setan ear jum̦ae Anij ilañ. Rikanaan Aiseia eaar kōmeļeļeik Lucifer ilo iien eo eaar wōtlo̧k āinwōt kiin̄ in Babilon ( Aiseia 14:4, 12–15 ). Anij ear kalimjōk ailiñ eo an Setan einwot Babylon jen jinoin jerawiwi. Mejenkajjik eo an Satan ej ñan kokkure ailiñ eo an Anij im kajutak ailiñ eo an make. Jisōs eaar ba ewōr wōt ruo m̧ōttan ko ( Matu 7:13, 14 ). Kajjojo armij ion lal renaj āliktata jutak ilo turin Jisōs ak Babylon. Ej juon men in mour im mij. Ro rej jerbal im rejetake Jisōs renaj bōk lomor ilo ailiñ eo An ilañ. Ro rej rejetake Babylon renaj jako. Im edik wōt ien ñan kōmman bebe. Enin unin an lukkun aorōk im mōkaj ad bokake nan in kakkōl eo an Jisōs kin ien jemlokin nae Babylon.
10. Ilo Revelesõn 16:12 , ta mel̦el̦ein an dãn ko ilo River Euphrates m̦õrã bwe en kõpooje ial̦ eo ñan kiiñ ro an reeaar?
Mokta jen an kar bōk ailiñ eo etto an Babylon jen ri tarinae eo an Media Darius, dren in River Euphrates, eo ear etal iumin worwor in jikin kwelok eo, kar ukōte ñan juon jikin reba eo armij ear kōmmane. Men in ear kōmman bwe jar in tarinae eo an Darius en maroñ in bōk jikin kwelok eo ilo boñ ikijen air deloñ jen iumin worwor ko ikijen river eo ejelok armij ie. Ilo kanaan ko ilo Revelesōn, dān ej kōmeļeļeik armej ( Revelesōn 17:15 ). Kin menin, den ko ilo river Euphrates rej jitōñlok ñan ri kalor ro an Babylon eo elap, eo rej jipan ir ej jako ke rej oktaklok nae Babylon kin lemnok in kokkure e ( Reveles̃õn 17:16 ).