top of page

Lesson 6:
 
Written in Stone!

Katak 15 in 27    •   ⏱ 10–15 minutes   •   ✅ Ejelok wōnāān  •   📖 Bible-based

Wōn eo ej ri jumae Kraist? Kwalok kin ta eo emol an Bible eo

Elōñ armij ro rar roñ nan in antichrist, ak jejjo wōt rej melele kin ta eo Bible ej katakin kake kin kajur in ekabwilōñlōñ. Katak in ej bōk yuk ñan visōn in kanan eo an Daniel bwe kwon maroñ in kile ri jumae Kraist eo ilo alikar im liki. Ilo am katak, kwonaj katak ta eo Jeje ko rej ba — jab baj lemnok ko wōt — im etke melele in ej aorōk ñan men ko renaj walok ilo ran ko eliktata.

1. Ke jebta 7 ej jino, Daniel ej lo emān kidu ko rej wanlōñtok jen lojet. Ilo kanan, ta eo juon kidu ej jutak kake? Ta eo lojet ej kõkkar kake?

“Menin mour eo kein ka emān enaaj juon aelōn̄ in kiin̄ ioon laļ” (Daniel 7:23).


“Dān ko … rej armej ro, jar ko, aelōñ ko, im kajin ko” ( Revelesōn 17:15 ).

 

Uak:   Juon kidu ej jutak kin juon ailiñ ak ailiñ. Dān ej jutak kin jarlepju in armij ak elap

armij ro.

2. Kidu ko emān ilo Daniel 7 rej jutak kōn emān aelōn̄ in kiin̄ ko (eoon 17, 18). Babylon, ailiñ eo moktata (Daniel 2:38, 39), ej jutak kake einwot juon laion ilo Daniel 7:4. (Bareinwõt lale Jeremiah 4:7; 50:17, 43, 44.) Ta melelen bao ko an igõl eo? Ta eo kōto ko emãn ilo eon 2 rej kõkkar kake?

“Irooj enaaj bōktok juon laļ ņae eok … āinwōt m̧ōkaj an igōl kā” (Duteronomi 28:49).


“Irooj in inelep eo ej ba: … juon kōto eļap enaaj waļo̧k jān m̧ōttan ko rettoļo̧k tata an laļ in. Im … ro rekar m̧an er jān Irooj renaaj jān juon jabōn laļ n̄an jabōn eo juon in laļ” (Jeremaia 25:32, 33).

 

Uak:    Pein igōl ko rej jutak kin mõkaj. (Lale barāinwōt Jeremaia 4:13; Habakkuk 1:6–8.) Kōto ko rej jutak kōn akwāāl, m̧akūtkūt, im kakkure. (Lale barāinwōt Revelesōn 7:1–3 .)

 

Bear eo ewōr jilu di ko ilo loñin ej kõkkar Medo-Persia.

1.jpg
2.jpg

3. Ta ailiñ eo bear eo ej jutak kake (Daniel 7:5)? Ta eo jilu rib ko ilo loñin rej kõkkar kake?

 

Uak:   Riit Daniel 8. Lale bwe kidu ko ilo jebta 8 rej einlok wõt ko ilo jebta 7. Daniel 8:20 ej lukkun naetan Medo-Persia einwõt ailiñ eo ej bed mokta jen got maan eo—einwõt, Greece—ilo eon 21. Medo-Persia ej ailiñ eo kein karuo—ejja kajur eo wõt einwõt bear eo an Daniel. Ri Media ro rar itok mokta (kar kwalok ilo Daniel 7:5 kin bear eo ej jutak ilo juon turin), ak Ri Persia ro rar kajurlok (kar kwalok ilo Daniel 8:3 kin doon eo kein karuo an ram eo ear eddeklok “utiejlok”). Rib ko jilu rej jutak kin jilu ailiñ ko relap kar anjo ion Medo-Persia: Lydia, Babylon, im Egypt.

 

Leopard beast eo ilo Daniel 7 ej jutak kin ailiñ in Greece.

4. Greece, ailiñ eo kein kajilu (Daniel 8:21), ej jutak kin juon leopard eo ewōr emān pein im emān bōran (Daniel 7:6). Ta eo bao ko rej jutak kake? Ta eo bõran emān rej kõkkar kake?

Uak:   Pein ko emān (jab ruo, einwot an kar laion eo) rej jutak kin joñan an Alexander kar anjo ion jikin eo (Jeremiah 4:11–13). Bõran emen rej jutak kin ailiñ ko emen me empire eo an Alexander eo Elap ear jebel ir ke ear mij. Iroij ro emen rar tel jikin kein rar Cassander, Lysimachus, Ptolemy, im Seleucus.

 

Ailiñ in lal in Rome ej kõkkar kin kidu eo elap ilo Daniel jebta 7.

3.jpg

5. Ailiñ in Rom, ailiñ eo kein kajilu, ej
ej kwalok kin juon mennin mour ekajur ippāñ aen nien im 10 doon (Daniel 7:7). Ta eo rej kōmmane doon ko rej jutak?

Uak: Dun ko 10 rej jutak kin 10 king ak ailiñ ko me pagan Rome ear jebel jen don (Daniel 7:24). (Aelõñ kein 10 rej einlok wõt 10 to ko an ekjab eo kar kwalok kake ilo Daniel 2:41–44.) Bwij in barbarian ro rar ito-itak rar deloñ ilo Roman Empire im kar kõmman jikin ko ñan armij ro air. Jiljilimjuon ian 10 bwij kein rar eddeklok ñan ailiñ ko ilo Western Europe, ilo ien eo jilu rar jolok im kokkure. Mõttan eo tok juon enaj konono kin ailiñ ko rar jolok.

Visigoths – Spain

Anglo-Saxons – England

Franks – France

Alemani – Germany

Burgundians – Switzerland

Lombards – Italy

Suevi – Portugal

Heruli – Rooted up

Ostrogoths – Rooted up

Vandals – Rooted up

4.jpg
6.jpg

6. Ilo kanan eo ilo Daniel 7, ta eo ej walok tokelik?

 

“Iar lemnok kin doon ko, im bar juon doon, juon eo edik, ej eddeklok ibwiljier, im iman mejen jilu ian doon ko mokta rar bukwelok jen okran: Im ijo, ilo doon in, mejen einwõt mejen armij, im juõn loñin ej konono nan ko reutiej” (Daniel 7:8).

 

Uak: Kajoor eo an “doon edik” ej walok tokelik. Jej aikuj in lukkun kile kinke kadkad ko ilo bible rej kwalok kin e einwot ri jumae Christ in kanan im bwebwenato. Ej aikuj ejelok bōd ilo am kōmmane melele in.

7. Bible eo ej kwalok ke point ko ralikar kin wõn ri jumae Christ? 
 

Aet. Nan in Anij ej letok ñan kij 9 kadkad ko an ri jumae Christ ilo Daniel 7 bwe jen maroñ in lukkun jelā kin e. Im meñe jet remaroñ loe bwe mol kein rej metak, jej aikuj in mol ñan ad bōk ir einwot ankilaan eo An emwij kwaloke. Kiiō jen etale men kein ļalem.

 

Uwaak:  

A. Dun eo edik enaj kar walok “ilubwiljiir”—meļeļein, jen ibwiljin doon ko 10 me rar ailiñ ko an Western Europe (Daniel 7:8).

Innem enaj kar juon ailiñ edik ilo Western Europe.

B. Enaj kar wor juon armij ilo bōran eo emaron kar konono kin e (Daniel 7:8).

C. Enaj kar jolok ak jolok jilu ailiñ ko (Daniel 7:8).

D. Enaj kar oktak jen 10 ailiñ ko jet (Daniel 7:24).

E. Enaj kar tarinae im matõrtõr ro rekwojarjar (Daniel 7:21, 25).

F. Enaj kar walok jen pagan Roman Empire eo—ailiñ eo kein kajilu (Daniel 7:7, 8).

G. Armej ro an Anij (ro rekwojarjar) renaaj kar “leļo̧k er ilo pein” ium̧win “juon iien im iien ko im jimattan in juon iien” (Daniel 7:25).

H. Enaj kar “kōnono nan ko relap nae” ak blaspim Anij (Daniel 7:25 KJV). Ilo Revelesōn 13:5, Baibōļ ej ba bwe ejja kajoor in wōt ej kōnono “men ko reļļap im blaspim.”

I. Enaj kar “kōnan ukōt ien ko im kien” (Daniel 7:25).


Jab meloklok—aolep men kein rej itok jen Bible eo. Rejjab jet lemnok ko an armij ak lemnok ko. Ri bwebwenato ro remaroñ kar jiron yuk ilo mõkaj ta kajur eo rej kwalok kake, kinke men kein rej jejjet ñan juon wōt kajur—pope eo. Ak bwe jen lukkun jelā, jen lukkun etale aolep 9 point ko juon kin juon. Ej aikuj ejelok jikin ñan pere.

8. Papacy eo ej ke jejjet ñan men kein?

Uak:   Aet—ej jejjet ñan aolep men ko. Jen lale:

A. Ear walok ibwiljin 10 ailiñ ko ilo Western Europe.
Jikin eo an papal power ej bed ilo Rome, Italy—ilo buruen Western Europe.


B. Enaj kar wor juon armij ilo bōran eo ej konono kin e.
Pope eo ej tōpar kakōlkōl in kinke ewōr juon armij ilo bōran—pope eo—eo ej konono kin e.

 

C. Jilu ailiñ ko kar jolok ir ñan kōmman ial ñan an laplok an pope.
Iroij ro ilo Western Europe rar lukkun kabuñ in Catholic im rar rejetake kien eo an pope. Jilu ailiñ ko an Arian, mekarta, rar jab—Vandal ro, Heruli ro, im Ostrogoth ro. Innem irooj ro an Catholic rar pepe bwe ren maroñ in anjo ion ak kokkure ir. Enin ej wewein an ri meletlet im ri bwebwenato Dr. Mervyn Maxwell kwalok kin tokjen ko ilo volume 1, peij 129, ilo bok eo an God Cares: “The Catholic emperor Zeno (474-491) ear kōmman juon bujen ibben Ostrogoth ro ilo 487, eo ear walok ilo an kar jolok ailiñ eo an Arian Heruls ilo 493. Im emperor eo an Catholic Justinian (527-565) ear kokkure Arian Vandals ro ilo 534 im ear lukkun jolok maroñ eo an Arian Throus ro ilo 3585. kar jilu doon ko an Daniel—Herul ro, Vandal ro, im Ostrogoth ro—

‘kar bōk jen ine ko.’ ” Ejjab pen ñan kile bwe papacy eo ej jejjet ñan men in.


D. Enaj kar oktak jen ailiñ ko jet.
Papacy eo ej lukkun jejjet ñan melele in, kinke ear walok einwot juon kajoor in kabuñ im ear oktak jen kien eo an 10 ailiñ ko jet.


E. Enaj kar tarinae im matõrtõr ro rekwojarjar.
Bwe kabuñ eo ear matõrtõr ej juõn men eo elap an armij jelã kake, im pope eo ej kwalok an kõmmane. Ri bwebwenato ro rej tõmak bwe kabuñ eo ear kokkure enañin 50 milien mour ko kin men ko kin tõmak in kabuñ. Jej bōk ijin jen ruo jikin ko:

 

1. “Bwe Kabuñ in Rome ear lutōk elaplok bōtōktōk in armij ro ejelok rueer jen jabdrewot jikin ko jet rar bed ibwiljin armij, enaj kajitok jen jabdrewot Protestant eo ewōr an jelālokjen eo emman kin bwebwenato.” 1

2. Ilo Bwebwenato in Inquisition eo an Spain, D. Ivan Antonio Llorente ej letok oran kein jen Spanish Inquisition eo make: “31,912 armij ro rar liakelok im mij ilo kijeek ko,” im 241,450 rar “liakelok ir ñan “penance ko” rebin.


Naan in Kea im Inebata
Bwe en jab wor en lemnok bwe jej tarinaeik Ri Christian ro mõttad ilo ad kile kajoor in doon eo edik, jouj im kememej bwe kanan eo ej jitōñlok ñan juon jukjuk in bed im jab ñan kajjojo armij. Ewōr Rikirijin ro rem̧ool im retiljek ilo aolep kabun̄ ko, ekoba tōmak eo an Catholic. Daniel 7 ej baj juon ennaan in ekajet im kajimwe ion juon jikin kabuñ elap eo ear jumae kabuñ in pagan, einwot an elōn kabuñ ko jet kar kōmmane.


Kanaan ko rej kwalok bwid ko an aolep tõmak ko
Kanan ko jet rej kwalok kin bwid ko an tõmak ko an Protestant im Jewish. Ri bukõt mol eo emol remaroñ lo ir ilo aolep kabuñ, ak ejjab aolep kabuñ rej mol. Ro rej bukõt ainikien mol eo renaj roñjake kajimwe eo an Iroij im reban kilōk burueir nae E. Renaaj etal ilo ettā ijo Ej tōl ie. Jej aikuj kamolol bwe Nan in Anij ej konono ilo mol eo ejelok kalijeklok ie kin jabdrewot men.


Iien kanan:
Iien = 1 yio
Iien ko = 2 yio
1⁄2 ien = 1⁄2 yio

F.Enaj kar walok jen ailiñ in ailiñ eo kein kajilu—ailiñ in ri Rom ro.
Jej kwalok nan ko an ruo ri utiej ro kin men in:

 

1. “Kabuñ in Catholic eo ekajur ear diklok jen Roman Empire eo ear baptais. ... Capital eo an Roman Empire eo etto ear erom capital eo an Christian empire. Jerbal eo an Pontifex Maximus ear wōnmanlok wōt ilo eo an pope eo.” 2

2. “Jabdewōt men ko an Rome ro ri barbarian ro im Arian ro raar likūt ... [kar itok] ium̧win kōjparok eo an Bishop eo an Rome, eo eaar armej eo eutiejtata ijo ālkin an kar jako an emperor eo. ... Kabun̄ in Rome ... eaar kōtļo̧k e make n̄an jikin eo an Roman World-Empire, eo ej m̧ool in wōnm̧aanļo̧k eo an." 3


G. Armej ro an Anij (ro rekwojarjar) renaj kar “lelok ir ilo pein” ñan “juon ien im ien ko im jimettan ien.”
Elōn men ko rej aikuj in kalikar ijin:

 

1. Juon iien ej juon iiō, iien ej ruo iiō, im jimettan juon iien ej jimettan in juon iiō. The Amplified Bible ej ukõt nan in: “Jilu im jimettan yiõ ko.” 4

2. Ejja tōre in wōt kar kōmeļeļeik jiljilimjuon alen ilo bok in Daniel im Revelesōn (Daniel 7:25; 12:7; Revelesōn 11:2, 3; 12:6, 14; 13:5): jilu alen āinwōt juon “iien, iien ko, im jimettan iien”; ruo alen 42 allōñ; im ruo alen 1,260 raan ko. Ekkar ñan 30-raan in calendar eo ri Jew ro rar kajerbale, ien kein rej aolep ejja joñan ien eo wot: 31⁄2 yio = 42 allōñ = 1,260 raan.

3. Juon raan in kanan ej joñan wōt juon yio (Ezekiel 4:6; Bōnbōn 14:34).

4. Kin menin, doon eo edik (antichrist) ear aikuj in maroñ ion ro rekwojarjar iumin 1,260 raan in kanan ko; melelen, 1,260 yio ko remol.

5. Iroij eo an papacy ear jino ilo ad 538, ke eo eliktata ian jilu Arian kingdom ko rar jumae don rar jolok. Iroij eo an ear wōnmanlok mae 1798 ke Napoleon’s general, Berthier, ear bōk pope eo ilo an kar kejatrikrik in kokkure Pope Pius VI im maroñ in kien eo an papacy eo. Ien in ej lukkun jejjet kitien kanan eo kin 1,260 yiõ ko. Menin ekar juon kinej eo elap an mij ñan pope eo, ak kinej eo ekar jino an kemour im ej wōnmanlok wōt an kemour rainin.

6. Ejja ien in wōt in matōrtōr ej walok ilo Matu 24:21 einwot ien in matōrtōr eo enana tata armij ro an Anij rej iioni. Eoon 22 ej jiron kij bwe ekar lukkun nana bwe ejelok juon armij enaj kar mour elañe Anij ekar jab kadiklok. Ak Anij ear kōmman an diklok. Matōrtōr eo ear jemlok mokta jen an kar bōk pope eo ilo 1798. Ej alikar bwe men in, bareinwõt, ej ekkar ñan pope eo.


H. Enaj kar konono "nan ko reutiej" in blasphem "nae [Anij]."
Blasphemy ewōr ruo melele ko ilo Jeje ko:

1. Kōmeļeļeik n̄an jeorļo̧k bōd (Luke 5:21).

2. Ba bwe ej Anij (Jon 10:33).


Point in ej ke ekkar ñan pope eo? Aet. Jen lale mokta kein kamool ko kin an ba bwe ej jeorlok bwid ko, kar bōk jen jeje ko an make: "Priest eo ej ke mol an jeorlok bwid ko, ak ej ke kwalok wōt bwe rej jeorlok bwid ko? Priest eo ej lukkun im mol an jeorlok bwid ko kin kajur eo kar lewoj ñan e jen Christ."5 Papacy eo ej bar kōmman bwe en diklok an Jesus kajutak juon jukjuk in bed eo an jeorlok bwid, juon priest eo ej bed ion lal ilo wāween in ej likjab jān Jisōs, ad Pris Eutiej (Dri Hibru 3:1; 8:1, 2) im Rikōllaajrak eo wōt (1 Timote 2:5). Tok ālik, ļōmņak kōn kein kam̧ool ko n̄an an ba bwe ej Anij: “Kōj [pope ro] jej dāpij ioon laļ in jikin eo an Anij Ekajoor Otem Kajoor.”6 Ewōr bar kein kam̧ool ko jet: “Pope eo ejjab wōt rijeje eo an Jisōs Kraist, ak ej Jisōs Kraist, E make, ej tilekek ium̧win veil in kanniōk.”7

I. Enaj kar "kōnan ukōt ien ko im kien." Ilo juon Bok in Katak ilju, jenaaj etale “ien ko” an point in. Ej juon unin kōnono eo elap im ej aikuj in bar lale. Ak ta kin ukōt “kien”? Bible eo ej ukõt “kien” einwõt “kien eo.” Men eo ej jitōñlok ñan ukōt kien eo an Anij. Emool, ejelok armij emaron ukōte, ak papacy eo ear ke kajeoñ in kōmmane? Uak eo ej aet. Ilo katekism ko an, papacy eo ear jolok kien eo kein karuo nae kabuñ ñan ekjab ko im ear kadiklok kien eo kein kajilu jen 94 nan ko ñan jiljino im ear kōjepel kien eo kein kajoñoul ñan ruo kien ko. (Lale menin ñan kwe make. Keidi Kien ko Joñoul ilo jabdewōt katekism an Catholic ippān laajrak in kien ko an Anij ilo Exodus 20:2-17.)


Ejelok bere bwe kajoor in doon eo edik (ri jumae Christ) ilo Daniel 7 ej pope eo. Ejelok bar juon kumi ej jejjet ñan aolep men kein. Im, ilo mol, men in ejjab juon katak ekãl. Aolep Protestant Reformer, ilo ejelok oktak, rar konono kin papacy eo einwot ri jumae Christ.8

9. Ear jab jiroñ Daniel ke bwe en sil bok eo an “mae ien eo ien jemlokin” (Daniel 12:4)?Ñããt eo Daniel’s
kanaan ko ren peļļo̧k n̄an meļeļe eo ad?

 

Uwaak: Ilo Daniel 12:4, kar jiroñ ri kanan eo bwe en sil bok eo mae ien eo “ien jemlokin.” Ilo eon 6 an

ainikien enjel eo ear kajitõk, “Ewi toun an naj jejjet kitien men in bwilõñ kein?” Eoon 7 ej ba, “Enaaj

ñan juon ien, ien ko, im jimettan ien.” Enjel eo ear kamool ñan Daniel bwe mõttan eo ilo bok eo ej konono kinkanaan ko kin ien jemlokin renaj kar bellok elikin jemlokin 1,260-iiō in ien eo an pope, eo

kar, einwot ad kar katak mokta ilo Bok in Katak in, 1798. Inem ien jemlokin ear jino ilo yio eo 1798. Einwot ad kar loe, book in Daniel ewōr ie ennan ko raorõk jen lañ ñan kij rainin. Jej aikuj melele kake.

 

Aolep katak ko an kabuñ rej aikuj in keidi ibben Jeje ko ñan lale elañe rej mol.

9.1.jpg
10.1.jpg

10. Elõñ Kũrjin ro rainin rar bõk mel̦el̦e ko rebõd kõn ri-jum̦ae Christ. Ñan tõmak juõn men eo ejjab mol kin ri jumae Christ emaroñ kõmman bwe juõn armij en likjap. Ta eo juõn armij ej aikwij kõmmane ñe ej iion katak ko rekãl ilo Bible?

Rein rar jimwelok jen ro ilo Tessalonika, ilo air bōk nan eo ilo aolepen mõnõnõ, im etale Jeje ko ran otemjej bwe ren jela elañe men kein re mol ( Jerbal 17:11 ). 

Uak: Ñe ej walok juon katak ekãl ilo Bible, wãwen eo wõt ejjab jorrãn ej ñan lukkun keidi ibben Jeje ko ñan lale elañe ej errã ibben Nan in Anij.

11. Kwoj ke kōnan lor ijo Jisōs ej tellok ie, meñe emaron in metak?

Naan in Kōjemlok

Elōñ kanan ko relap tokjeir jen bok in Bible eo an Daniel im Revelesōn renaj walok ilo Amazing Facts Study Guides ko rej itok. Anij ear lewoj kanan kein ñan:

A. Kwalok men ko rej walok ilo jemlokin lal in.

B. Kwalok ro rar bōk koņaer ilo m̧ōttan eo āliktata in tariņae eo ikōtaan Jisōs im Setan.

C. Kwalok ilo alikar karōk ko renana an Satan ñan jibwe im kokkure kij aolep.

D. Kwalok kin kejbãrok im yokwe eo an ekajet eo; Ro rekwojarjar an Anij renaj jimwe!

E. Kōkajoorļo̧k Jisōs—An lo̧mo̧o̧r, iakwe, kajoor, tūriam̧o, im jim̧we


Ri-bōk koņaer ro relap renaj walok elõñ alen


Ro rar bōk koņaer ilo tariņae eo āliktata ikōtaan Jisōs im Setan renaaj waļo̧k elōn̄ alen ilo kanaan kein. Men kein rej: Jijej, Setan, Amedka, kien eo an pope, kabuñ in Protestant, im kabuñ in anijnij. Jisōs ej bar kwalok im kalaplok ennan ko An jen ri kanan ro ñan kōmman bwe nan in kakkōl ko An kin yokwe im kejbãrok ren walok ilo alikar im mol.

 

Uwaak:

11.1.jpg

Am kijejeto ej juon men in imminene! Wōnm̧aanļo̧k wōt ilo jerbal eo em̧m̧an ilo am̧ bōk quiz eo.

Kwoj epaaklok jen am lemnok ñan peba in kamool eo am.

Kajjitōk ko ñan Ļōmņak

1. Iien otemjej ikar lemnok bwe ri jumae Kraist ej juon armij, jab juon kumi. Ij bōd ke?

 

Bok in katak in ej kwalok kein kamool ko bwe ri jumae Kraist ej juon kumi eo ej bed ilo papacy eo. Nan ko mejen juon armij ilo Daniel 7:8, mekarta, rej kwalok ñan juon ri tel. Reveles̃õn 13:18 ej konono kin juõn armij eo ewõr juõn an oran ej bõk kunan. Ilo Daniel 8, Greece ej jutak kin juon got im iroij eo an, Alexander the Great, ej jutak kin juon doon. Ej bareinwõt mol kin ri jumae Christ. Doulul eo ej pope eo. Pope eo ilo opiij ej ri jutak eo an. Kanaan eo ilo Daniel 7 ejjab ba bwe pope ro renana im bwe ri Catholic ro rejjab ri Christian ro. Ewōr elōn ri Christian in Catholic ro rejimwe im yokwe. Jukjuk in, mekarta, ej naetan antichrist kinke ear kajeoñ in bōk maroñ eo an Jisōs im kajeoñ in ukōt kien eo An.

2. Kwoj lemnok ke ej juon men in mālōtlōt ñan an Rikirijin ro kōmman kakien ko rej kōkajoorlok kabuñ in Rikirijin?

 

Jaab. Bible eo ej alikar bwe aolep rej aikuj in wor air anemkwoj ñan kãlet ial eo rej kõnan etal ñane ilo men ko kin bõklikit eo air (Joshua 24:15) meñe rej kãlet ñan kajekdon Anij. Ri Kõmanman eo ear kõtlok bwe Adam im Iv ren kãlet ñan jab bokake meñe ear kainebataik ir im E. Kabuñ eo ej kamakit armij ejjab emõn ibben Anij. Kabuñ eo ej kajoor ej ial eo an devil. Wāween an Anij ej kareel eo ej yokwe. Bwebwenato ko rej kwalok bwe enañin aolep ien kabuñ eo ej kōmman kakien ko ñan kajurlok tõmak ko an, matõrtõr im mõn ro jet ej walok. Menin ej juon katak jemaroñ katak jen bwebwenato in doon eo edik ilo ien ko etto.

3. Bōlen ikar jab melele, ak lemnok eo aõ ej bwe ri jumae Christ enaj kar juon armij enana eo ej jumae Anij ilo alikar. Lemnak in ejjab jimwe ke?
 

Ekkā ad ļōmņak naan eo anti ej meļeļein ņae. Emaroñ bar melelen ilo jikin ak ijellokin. Ri jumae Kraist ej bōd kin an bōk maroñ ko an Anij. Ej ba:

A. Pris ro an remaroñ jeorlok bwid ko me Anij wōt emaron kōmmane (Luke 5:21).

B. Ñan kar ukōt kien eo an Anij ilo an kar jolok kien eo kein karuo (nae
kabuñ ñan ekjab ko) im kōjepel joñoul ñan ruo mõttan. Kien eo an Anij ejjab maroñ oktak (Matu 5:18).

Bwe pope eo ej Anij ion lal.

Karōk eo jinointata an Setan
Karōk eo jinoin an Setan kar ñan bōk jikin im maroñ eo an Anij. Mejenkajjik eo an kar ñan jolok Anij im iroij ilo jikin eo An. (Lale Study Guide 2.) Ke kar jolok Satan jen lañ, mejenkajjik eo an ear jab oktak ak ear laplok an kajurlok. Iumin epepen ko ear kate e, ilo an kajerbal elõñ kain maroñ ko an armij, ñan kajekdon Anij im bõk jikin eo An. 

Ri jumae Kraist ej walok bwe ej juon men in jitõb
Setan ej kōnan bōk jikin Anij ilo ran kein eliktata ilo an mone armij ro bwe ren lor ri jumae Christ, eo ej walok ilo jitõb im kwojarjar. Unin an kanaan ko an Daniel im Revelesōn ej ñan kwalok kin menin kapo ko im wāween ko an Setan im tel armij ro ñan air bed ilo Jisōs im Nan eo An ñan kejbãrok ir.

Ri-jum̧ae Kraist enaaj m̧oņe elōn̄ armej
Elōn armij renaj lor ri jumae Christ (Reveles̃õn 13:3) im lemnok bwe rej lor Christ. Ro wōt kar kālet er renaaj pād ilo kōjparok ( Matu 24:23, 24 ). Renaaj ājmour kōnke rej mālejjon̄e aolep katak ko an jetōb im ritōl ro kōn Jeje ko (Aiseia 8:20). Riab in kabuñ ej bed ijoko otemjej. Jejjab maroñ in lukkun kejbãrok.

4. Bible eo ejjab ke ba ilo 1 Jon 2:18-22 bwe elōn ri jumae Kraist?

 

Aet. Ewor elōn ri jumae Kraist ilo bwebwenato ro rar jerbal nae ailiñ in Anij. Ak, ewōr wōt juon men eo ej lukkun kakūrmool aolep kadkad ko kar kanan kaki kin ri jumae Kraist. Ilo Daniel chapter 7 im 8 im ilo Reveles̃õn chapter 13 , kwonaj lo enañin 10 kadkad ko rej kwalok kin ri jumae Christ. Kakōļļe kein 10 rej aolep jejjet kitien ilo juon wōt men eo ej papacy.

5. Ilo kanan eo, kidu in kõkkar eo ej ke melelen kadkad ko kadkadin kidu ko?

 

Ejab ñan jidik. Anij ej kajerbal nan in kõkkar kin juõn kidu ñan kalikar juõn iroij, ailiñ, kien, ak ailiñ. Ej wāween eo An n̄an kwaļo̧k kien ko ilo kanaan. Jej make kōmmane men in ñan jet joñan: Jej kwalok Russia einwot juon bear, United States einwot juon eagle, im ko jet. Symbol beast ejjab juon nan in kajirere, jab kautiej. Ej einlok wõt menin mour ak menin mour. Meñe Kraist ej kwalok kake einwot juon lamb jen Jon Ripeptaij ( Jon 1:29 ) im ri jilek Jon ( Revelesōn 5:6, 9, 12, 13 ). Naan in kidu ej kajerbale jen Anij ñan letok ñan kij juon ennaan kin ailiñ ko im ri tel ro remõn im nana.

Mej ko rar bellok!

Kwoj kalikar wōn eo ej Ri jumae Kraist—kiō jutak bin nae riab!

Wōnm̧aanļo̧k n̄an Katak #16: Ennaan ko an Enjeļ ro jān Space —Ron̄jake kakkōl ko an lan̄ n̄an rainin!

Armij eo ñan kebaak

📌Jikin:

Muskogee, OK USA

📧 Email:
team@bibleprophecymadeeasy.org

  • Facebook
  • Youtube
  • TikTok
BPME Rec blue.png
Clasped hands in soft light.png

Copyright © 2026 Bible Prophecy Made Easy. Aolep maron ko rej bed wot. Bible Prophecy Made Easy ej juon ian Turn to Jesus Ministries International.

 

bottom of page