top of page

Katak 18 in 27    •   ⏱ 10–15 minutes   •   ✅ Ejelok wōnāān   •   📖 Bible-based

Ilo ien eo! Jerbal ko an rikanaan ro kar kwalok kaki

Iumin elõñ ebeben ko, ri tõmak ro rar etale kanan ko ilo Bible kin ien im kajeoñ in melele kin ien im karõk eo an Anij. Ilo katak in kwonaj kwalok kin ewi wawein an ien ko relap ilo Daniel kwalok kin karōk eo an Anij im kwalok bwe jej mour ilo ien ko rekabwilōnlōn. Kwonaj loe ewi wawein an jeje kein kar jab walok ilo ien eo wōt, ak rar mõttan schedule eo an Anij — im ewi wawein aer bōktok kalikar im alikar ñan tõmak eo am.

1.jpg

1. Ilo visōn eo, Daniel ear lo juon jiip ko ruo doon ej jibwe rak, rak, im rak im anjo ion aolep
kidu eo ear iion (Daniel 8:3, 4). Ta eo ram eo ej kōmmane kōmeļeļeik?

 

“Sip koṃaan eo kwaar loe, ippān ruo doon—rej kiiñ ro an Media im Persia” (Daniel 8:20).

Uak:   Ram eo ej juon kakōlkōl in ailiñ eo mokta an Medo-Persia, eo kar barāinwōt jutak kake

jen bear eo ilo Daniel 7:5 (lale Bok in Katak 15). Kanan ko ilo bok in Bible eo an Daniel im Revelesōn rej lor nan in kakabilek eo “bar kwalok im kalaplok,” melelen rej bar kwalok kanan ko kar konono kaki ilo japter ko mokta ilo bok eo im kalaplok ir. Wãwen in ej bõktok alikar im mol ñan kanan ko ilo Bible.

 

The goat symbolizes Greece.

2. Ta menninmour eo ekabwilōñlōñ Daniel ear loe tokelik?

Goat eo ej ailiñ in Greece. Dọn eo eḷap ej pād ikōtaan mejān ej kiiñ eo ṃokta. N̄an doon eo erup im emān ko rekar jutak ilo jikin, emān aelōn̄ in kiin̄ ko renaaj jutak jān laļ eo (Daniel 8:21, 22).

 

Uak: Tokālik ilo visōn eo an Daniel, juon got maan ippān juon an doon eļap eaar waļo̧k, ej ettōr ilo juon m̧ōkaj. Ear tarinae im anjo ion ram eo. Innem doon eo eḷap ear rup im emān doon raar jutak ilo jikin. Goat eo em̦m̦aan ej kõkkar kõn aelõñ eo kein kajilu an Greece, im doon eo el̦ap ej kõkkar kõn Alexander eo El̦ap. Dun ko emen rar bōk jikin doon eo elap rej jutak kin ailiñ ko emen me ailiñ eo an Alexander ear jebel ie. Ilo Daniel 7:6, ailiñ kein emen rar kõkkar kin bõran emen kidu leopard eo, eo ej bareinwõt kõkkar kin Greece. Kakōļļe kein raar lukkuun jejjet bwe epidodo n̄an kile er ilo bwebwenato.

2.jpg
3.jpg
4.jpg

3. Ekkar ñan Daniel 8:8, 9, juon kajur in doon edik ear walok tokelik. Ta eo doon eo edik ej jutak kake?

“Doon edik” eo ilo Daniel chapter 8 ej jutak kin Rome ilo ailiñ ko an ri pagan im papal. Kōmman bwe doon eo edik ilo raan ko eliktata ej papacy eo.

 

Uak: Doon eo edik ej jutak kin Rome. Jet rar ba bwe ej jutak kin Antiochus Epiphanes, juõn king in Seleucid eo ear iroij ion Palestine ilo ebeben eo kein karuo mokta jen Christ im eo ear kokkure jerbal in kabuñ ko an ri Jew ro. Ro jet, ekoba elaptata ri tel ro an Reformation, rar tõmak bwe doon eo edik ej jutak kin Rome ilo wãwen eo an pagan im papal. Jen etale kein kamool ko:

A. Ilo an errā ippān kien eo an kanaan eo an "bar kōm̧m̧ane im kōļapļo̧k," Rome ej aikuj in kajoor eo ej kwaļo̧k ijin kōnke jebta 2 im 7 in Daniel rej kwaļo̧k n̄an Rome āinwōt aelōn̄ in kiin̄ eo ej ļoor Greece. Daniel 7:24–27 ej barāinwōt kalikar mol eo bwe Rome ilo jekjek in pope eo an enaj bōk jikin jen ailiñ eo an Christ. Horn eo edik ilo Daniel 8 ej jejjet ñan pattern in: Ej lor Greece im āliktata ej kokkure -"rup ilo ejelok pein"- ilo itok eo an Jisōs kein karuo. (Keidi Daniel 8:25 ñan Daniel 2:34 .)

B. Daniel jebta 8 ej ba bwe ri Medo-Persia ro renaj kar “lap” (eoon 4), ri Grecia ro “relap” (eoon 8), im kajur in doon eo edik “elap an lap” (eoon 9). Bwebwenato ej alikar bwe ejelok kajur eo ear lor Greece im bōk Israel ear erom “elap an lap” ijellokin Rome.

C. Rome ear kalaplok an maroñ ñan tu-rak (Egypt), reeaar (Macedonia), im “Eneo Eaiboojoj” (Palestine) einwot an kar kanan eo kar kanan kake (eoon 9). Ejelok kajoor elap ijellokin Rome ej jejjet ñan menin.

D. Rome wōt ear jutak nae Jisōs, “Irooj in jar in tariṇae eo” (eoon 11) im “Irooj in irooj ro” (eoon 25). Ri Pagan ro rar debwāāl E. Ear bar ko̦kkure tampel̦ eo an ri-Ju ro.
 

Im papal Rome ear lukkun kōmman bwe jikin kwojarjar eo ilañ en “jolok” (eoon 11) im “jutak iumin neen” (eoon 13) ilo an kar bukõt ñan bōk jikin jerbal in kwalok nan eo an Jesus, Pris eo ad elap ilo lañ, kin juon priesthood eo ion lal eo ej ba ej jeorlok bwid ko. Ejelok bar juon ijellokin Anij emaron jeorlok bwid ko (Luke 5:21). Im Jisōs ej pris eo ad emol im rikōllaajrak (1 Timote 2:5).

 

Kajur in doon eo edik ear matõrtõr im kokkure elõñ million armij ro an Anij.

5.jpg

4. Daniel 8 ej kōjjelaik kij bwe kajoor in doon edik in enaj kar barāinwōt kokkure elōn armij ro an Anij (eoon 10, 24, 25) im jolok mol eo ñan bwidej (eoon 12). Ke kar kajitok ewi joñan an armij ro an Anij im jikin kwojarjar eo ilo lañ naj bed iumin neir, ta uak eo an lañ?

Ear ba ñan eō, ‘Iuṃwin ruo to̦ujin jilu bukwi raan; innem jikin kwojarjar eo enaj karreo’ (Daniel 8:14).

Uak: Uak eo an lañ ej bwe jikin kwojarjar eo ilo lañ enaj karreo elikin 2,300 raan in kanan ko, eo ej 2,300 yio ko remol. (Kememej, ilo kanan ko ilo Bible ewõr juõn nan in kakabilek kin ran ñan juõn yiõ. Lale Ezekiel 4:6 im Bwinbwin 14:34.) Emwij ad katak bwe karreoik jikin kwojarjar eo ion lal ear walok ilo Ran in Kilajrak eo ilo Israel eo etto. Ilo raan eo armij ro an Anij rar alikar air kile er bwe rej An im kar jolok rekoot in jerawiwi ko air. Ro rar dāpdep wōt ñan jerawiwi kar joḷọk er ñan indeeo jān Israel. Āindein kamp eo eaar karreo jān jerawiwi. Ilo ijin lañ ej kalikar ñan Daniel bwe jerawiwi im kajoor in doon eo edik reban wōnmanlok wōt, iroij ion lal, im matõrtõr armij ro an Anij ilo ejelok jemlokin. Ijellokin, ilo 2,300 yio ko Anij enaj kar bōk kunan ilo Ran in Pinmuur eo ilañ, ak ekajet, ñe jerawiwi im ri jerawiwi ro rejjab ukwelok renaj kar kile im tokelik jolok jen lal in ñan indio. Kin menin lal in enaj karreo jen jerawiwi. Men ko renana nae armij ro an Anij renaj kajimwe, im ainemõn im jokane eo ilo Eden enaj bar kobrak lañ im lal.

5. Ta men eo eaorōk enjeļ Gebriel ear ba
bar kōmman am inebata?

“Kwon melele, nejin armij, bwe visōn eo ej jitõñlok ñan ien jemlokin. ... Ij kwalok ñan yuk ta eo enaj walok ilo ien eo eliktata in illu eo. ... Innem kwon kalibubu visōn eo, bwe ej jitõñlok ñan elõñ ran ko ilo ilju im jeklaj” (Daniel 8:17, 19, 26, emphasis ear kobaiktok).

Uak:  Gabriel ear ba bwe visōn eo 2,300-iiō ej kitibuj men ko renaj walok ilo ien jemlokin, eo ear jino ilo 1798, einwot ad kar katak ilo Bok in Katak 15. Enjeļ eo ear kōnaan bwe jen melele bwe kanan eo 2,300-iiō ej juon ennaan eo ej jerbal moktata ñan kij aolep ro rej mour ilo jemlokin bwebwenato in lal. Ewōr juon meļeļe ejenolo̧k n̄an kōj rainin.


Jinoin Daniel Jebta 9
Elikin visōn eo an Daniel ilo jebta 8, enjeļ Gebriel ear itok im jino kōmeļeļeik visōn eo ñan e. Ke Gabriel ear tõbar 2,300 raan ko, Daniel ear buñ im ear nañinmij iumin jet ien. Ear bar bōk kajoor eo an im bar jino an kōmmane jerbal eo an king eo ak ear lukkun inebata kin mõttan eo ejelok melele kake ilo visōn eo—2,300 raan ko. Daniel ear lukkun jar kin armij ro an, Ri Jew ro rar bed ilo kamakoko ilo Medo-Persia. Ear kwalok bwid ko an im akwelap ñan Anij bwe en jeorlok bwid ko an armij ro An. Daniel 9 ej jino kin jar eo an ri kanan eo kin kwalok bwid im akwelap ñan Anij.

Jouj im bōk ien kiõ ñan riiti Daniel 9 mokta jen am wõnmanlok kin Bok in Katak in.

6.jpg
7.jpg

6. Ke Daniel ekar jar, wōn ekar jibwe e im ta ennaan eo (Daniel 9:21–23)?

Uak: Enjeļ Gabriel ear jibwe e im ba bwe ear itok in kōmeļeļeik visōn eo jet ilo Daniel jebta 8 (keidi Daniel 8:26 ippān Daniel 9:23). Daniel ear jar bwe Anij en jibañ e melele kin ennan eo an Anij kar lelok jen Gabriel.

7. Ewi joñan ian 2,300 yio ko renaj kar “kōmman” (ak lelok ñan) armij ro an Daniel, ri Jew ro, im jikin kwelok eo air Jerusalem (Daniel 9:24)?

9.9.png

Answer:   Seventy weeks were “determined” for the Jews. These seventy prophetic weeks equal 490 literal years (70 x 7 = 490). God’s people would soon be returning from captivity in Medo-Persia, and God would allot 490 years from the 2,300 years to His chosen people as another opportunity to repent and serve Him.

8. Ta men eo im raan eo ear jinoe kanan ko kin 2,300 yio im 490 yio (Daniel 9:25)?

 

Uak: Men eo ear jinoe kar juon kakien jen King in Persia Artaxerxes eo ear lelok maroñ ñan armij ro an Anij (ro rar kamakoko ilo Medo-Persia) bwe ren jeblak ñan Jerusalem im bar kalek jikin kwelok eo. Kien eo, kar loe ilo Ezra chapter 7, kar kōmmane ilo 457 bc—iiō eo kein kajiljilimjuon an king eo (eoon 7)—im kar kōmmane ilo autumn. Artaxerxes ear jino an iroij ilo 464 mokta.

10.jpg
10.1.bmp

9. Enjeļ eo eaar ba bwe 69 wiik in kanaan,       ak 483 iiō ko rem̧ool (69 x 7 = 483), kobaiktok n̄an        457 bc enaaj kar tōpar Messiah eo (Daniel       9:25). Ear ke?

 

Uak:  Aet! Kalōk ko ilo math rej kwalok bwe etal 483 yio jen jemlokin 457 mokta ej tõbar jemlokin ad 27. (Lale: Ejelok yio 0.) Nan eo “Messiah” ej koba melele eo kin “kar kabit” (John 1:41, margin). Jisōs kar kapit e kin Jitõb Kwojarjar ( Jerbal 10:38 ) ilo ien baptais eo An ( Luk 3:21, 22 ). Kapit eo an ear walok ilo yio eo kein ka joñoul lalem in iroij eo an Tiberius Caesar (Luke 3:1), eo ear ad 27. Im ñan lemnok bwe kanan eo ear walok elaplok jen 500 yio ko mokta! Innem Jisõs ear jino kwalok nan bwe “ien eo emwij an jejjet.” Ilo wāween in eaar kam̧ool kanaan eo ( Mark 1:14, 15 ; Galetia 4:4 ). Innem Jisōs       ear jino jerbal in kwalok nan eo An ilo an kar alikar an kwalok kin kanan eo 2,300 yio ko, im kwalok kin aorōkin im jimwe eo an. Menin ej juon kein kamool eo emman im ekaitoktoklimo bwe:

A. Bible eo ej itok jen jitõb.

B. Jisōs ej Messaia eo.

C. Aolep raan ko jet ilo 2,300-iiō/490-iiō kanaan eo rej mol. Ej juon pedped ebin ñan kalek ion!

10. Kiõ emwij ad etale 483 yiõ ko in kanan eo kin 490 yiõ ko. Ewōr juon wiik in kanaan—jiljilimjuon iiō ko rem̧ool—ej pād wōt (Daniel 9:26, 27). Ta eo ej walok tokelik im ñāāt?

Uak:  ej kar “bukwe” ak debwāāl “ilo lukwon wiik eo,” eo ej im jimettan yio elikin an kar kapit E—ak spring in ad 31. Jouj im lale bwe gospel eo ej walok ilo eon 26: “Elikin jiljinoul-ruo wiik Messaia eo enaj bukwe, ak jab ñan E make.” Jaab—nebar Anij!—ke ej kar jolok e, ear jab ñan E make. E “eo ear jab jerawiwi” ( 1 Piter 2:22 ) kar debwāāl kin jerawiwi ko ad ( 1 Korint 15:3 ; Aiseia 53:5 ). mour ilo iakwe im kōnan ear lelok mour eo An ñan lomoren kij jen jerawiwi. Hallelujah! Ej juon Rilo̧m m̧ōttan! Katok in pinmuur eo an ien ej walok buruen Daniel jebta 8 im 9.

 

Ri kalor ro rar kwalok nan ñan jar in ri Jew ro.

10.2.jpg
10.3.jpg

11. Kinke Jisōs ear mij elikin jilu im jimettan yio, ewi wawein an maroñ “kapen bujen eo ibben elōn” (KJV) ilo aolepen jiljilimjuon yio ko eliktata, einwot an kanan eo ilo Daniel 9:27 ba?

Uak: Bujen eo ej bujen eo An ejerammōn ñan lomoren armij jen jerawiwi ko air

(Dri Hibru 10:16, 17 ). Elikin an kar jemlok jerbal in kwalok nan eo An iumin jilu im jimettan yio, Jisōs ear kamool bujen eo ikijen ri kalor ro An ( Hibru 2:3 ). Ear jilkinlok ir mokta ñan ailiñ in ri Jew ro ( Matu 10:5, 6 ) kinke armij ro An kar kãlet ir rar bed wõt jilu im jimettan yiõ ko jen 490 yiõ ko air ñan ukwelok einwõt juõn ailiñ.

 

Elikin air kare Stephen kin dekã, ri kalor ro rar jino kwalok nan ñan ri ailiñ ko.

12. Ke 490-iiō in ien eo eliktata ñan ailiñ in ri Jew ro ear jemlok ilo jemlokin ad 34, ta eo ri kalor ro rar kōmmane?

Uak: Rar jino kwalok gospel eo ñan armij ro jet im ailiñ ko jet ilo lal in ( Jerbal 13:46 ). Stephen, juon tikōn eo ewānōk, kar kade ilo mejān armej ilo ad 34. Jen raan eo ļo̧k, riJu ro, kōnke raar koba ippān doon kar kōjekdo̧o̧n Jisōs im karōk eo an Anij, rekar jab maron̄ bar armej ak laļ eo an Anij. Ijellokin, Anij ej bwine armij ro jen ailiñ ko otemjej rej bōk im jerbal ñan E einwot ri Jew ro ilo jitõb. Rej erom armej ro An kar kāālet ro rijolōt ekkar n̄an kallim̧ur eo ( Galetia 3:27–29 ). Ri Jew ro ilo jitõb, emool, rej koba armij in Jew ro rej bōk im jerbal ñan Jisōs (Dri Rom 2:28, 29).

12.4.jpg

13. Elikin AD 34, ewi joñan yio ko an kanan eo 2,300 yio ko rar bed wot? Ta raan in jemlokin kanan eo? Ta eo enjeļ eo eaar ba enaaj kar waļo̧k ilo raan eo (Daniel 8:14)?

Uak:  Ekar wor 1,810 yio ko rar bed wot (2,300 minus 490 = 1,810). Ran in jemlokin kanan in ej 1844 (ad 34 + 1810 = 1844). Enjel eo ear ba bwe jikin kwojarjar eo ilañ enaj karreo—i.e., ekajet eo ilañ enaj jino. (Jikin kwojarjar eo ion lal ear kokkure ilo ad 70.) Jaar katak ilo Study Guide 17 bwe Ran in Pinmuur eo ilañ kar karõke ñan ien jemlokin. Kiiō jejelañ bwe raan in jinoin ej 1844. Anij ear kōmmane raan in. Ej lukkun mol einwot raan eo ilo 27 ñan an kar Jisōs kapit e einwot Messaia eo. Armej ro an Anij ilo ien jemlokin rej aikuj in kwalok kake ( Revelesōn 14:6, 7 ). Kwonaj mõnõnõ in katak kin melele ko kin ekajet in ilo Bok in Katak 19. Ilo ran ko an Noah, Anij ear ba bwe ekajet eo kin Ibwijleplep eo enaj walok ilo 120 yiõ ko (Jenesis 6:3)—im ear walok. Ilo raan ko an Daniel, Anij ear ba bwe ekajet eo An ilo ien jemlokin enaj jino ilo 2,300 yio ko (Daniel 8:14)—im ear walok! Ekajet eo an Anij ilo ien jemlokin ekar jino jen 1844.

Melele in Pinmuur eo
Naan in kajin English eo “atonement” ej jinoin melelen “at-one-ment”—meļeļein, juon jekjek in “ilo juon” ak ilo errā. Ej kwalok kin jokkin wot juon ilo kõtan. Iien eo ewāppen ear bed ilo jinoin ilo aolepen lal in. Innem Lucifer, juon enjel ekajur (einwot am kar katak ilo Study Guide 2), ear jumae Anij im kien ko An kin kien. Juon m̧ōttan jilu in enjeļ ro raar kobaļo̧k ilo jum̧ae eo an Lucifer ( Revelesōn 12:3, 4, 7–9 ).


Jum̧ae in ņae Anij im pedped in iakwe ko An ej ņa etan nana—ak jerawiwi—ilo Baibōļ eo (Aiseia 53:6; 1 Jon 3:4). Ej bōktok buromõj, inebata, jorrãn, jorrãn, buromõj, buromõj, riab, im nana ko otemjej. Men eo enana tata, kaje eo an ej mij (Dri Rom 6:23)—eo ejelok jerkakbiji jen e—ilo lomalo in kijeek ( Revelesōn 21:8 ). Jerawiwi ej mōkaj an jelet armij im elaplok an nana jen kain nañinmij in cancer eo elaptata an nana. Ear likit aolepen lal in ilo kauwatata.


Innem Anij ear jolok Lucifer im enjeļ ro an jen lañ ( Revelesōn 12:7–9 ), im Lucifer ear bōk juon etan ekāāl—“Setan,” meļeļein “rikōjdat.” Enjeļ ro an rekar wōtlo̧k rej kiiō ņa etaer demon. Setan ear kareel Adam im Iv im jerawiwi ear itok ion armij otemjej. Ej juon jorrāān eo elap an nana! Tarinae eo elap ikõtan emõn im nana ear jelet lal in, im nana ear walok an anjo. Wāween eo ear einwõt ejjelok kejatdikdik ie.

3.3.jpg

Ak jaab! Jisōs, anij eo Nejin Anij make ear errā in katok kin mour eo An make ñan kōllā wōnāān kajjojo ri jerawiwi (1 Korint 5:7). Ilo ad bōk katok eo An, ri jerawiwi ro renaj kar anemkwoj jen bwid im chain ko an jerawiwi (Dri Rom 3:25). Karōk in eaiboojoj ear barāinwōt koba an Jisōs deļo̧n̄e būruwōn juon armej ke kar kūr e ( Revelesōn 3:20 ) im ukōt e n̄an juon armej ekāāl ( 2 Korint 5:17 ). Kar kōmmane ñan jumae Setan im ñan bar jeblak ñan kajjojo armij ro rar oktak ñan nememen Anij, eo ie armij otemjej rar ejaak ie (Jenesis 1:26, 27; Rom 8:29).

Menin letok in pinmuur eo ejerammōn ej koba juon karōk ñan kōjenolok jerawiwi im kokkure—ekoba Satan, enjeļ ro an rebuñ, im aolep ro rej kobalok ibben ilo jume ( Matu 25:41 ; Revelesōn 21:8 ). Bar juon, mol eo eobrak kin Jisōs im kien eo An eo ej yokwe im Setan im kien eo an enana enaj bōklok ñan aolep armij ion lal bwe aolep ren maroñ in kōmman juon pepe eo emāletlet, im emman ñan errā ippān Kraist ak Setan (Matu 24:14; Revelesōn 14:6, 7).

Keej eo an kajjojo armej enaaj etale ilo jikin ekajet eo ilan̄ ( Rom 14:10–12 ) im Anij enaaj kautiej kālet eo an kajjojo armej n̄an jerbal n̄an Kraist ak Setan ( Revelesōn 22:11, 12 ). Āliktata, ālkin joļo̧k jerawiwi, karōk eo an Anij ej n̄an ejaake lan̄ ko rekāāl im juon laļ ekāāl (2 Piter 3:13; Aiseia 65:17), ijo jerawiwi eban bar waļo̧k (Nahum 1:9), im leļo̧k laļ in ekāāl n̄an armej ro An āinwōt m̧weo im̧weer n̄an indeeo (Revelesōn 21:1–5). Jemān im Nejin renaaj innem jokwe ippān armej ro aer ilo lan̄lōn̄ im aenōm̧m̧an eo eweeppān n̄an indeeo.

Men kein otemjej rej bed ilo “at-one-ment.” Anij ear kōjjelaik kij kake ilo Nan eo An im kwalok kake ilo jerbal in karejar ko ilo jikin ko rekwojarjar ilo Kallimur Mokta—elaptata ilo Ran in Pinmuur eo. Jisōs ej kii eo ñan juon wōt. An katok kin yokwe ñan kij ej kōmman bwe en maroñ in walok. Jolok jerawiwi ilo mour ko ad im ilo lal in ej maroñ wōt ikijen E ( Jerbal 4:12 ). Ejelok bwilōñ bwe ennan eo eliktata an lañ ñan lal in ej kirtok kij aolep ñan kabuñ ñan E ( Revelesōn 14:6–12 ).

14. Etke jet ri ukok Bible ro rej jolok week eo eliktata (ak jiljilimjuon yio ko) in 490 yio ko kar lelok ñan ailiñ in Jew im kajerbale ñan jerbal eo an ri jumae Christ ilo jemlokin bwebwenato in lal?

Uak ko: Jen etale mol ko:

Uak A. Ejelok kein kamool ak kein kamool ñan likit juon gap ikõtan jabdrewot ian yio ko ilo 490-iiō in kanan eo. Ej wōnmanlok wōt, einwot kar 70 yio in kamakoko ñan armij ro an Anij kar kwalok kake ilo Daniel 9:2.

Uak B. Ejelok ilo Jeje ko ej juon oran in ien ko (raan ko, wiik ko, allōñ ko, yio ko) jabdrewot men ko jet jen an wōnmanlok wōt. Kin menin, eddo in kamool ej bed ion ro rej ba bwe jabdewōt mõttan in jabdrewot ien kanan ej aikuj in jebellok im bwini tokelik.

 

Uak C. ad 27 (iiō in peptaij eo an Jisōs) kar raan eo jinoin ñan iiō ko jiljilimjuon āliktata an kanaan eo, eo Jisōs eaar kōmeļeļeik ilo an kwaļo̧k ilo iien eo wōt, Iien eo ej jejjet (Mark 1:15).

Uak D. Ilo ien mij eo An ilo spring in ad 31, Jisōs ekar lamõj, “Emōj an dedelok” ( Jon 19:30 ). Rilo̧mo̧o̧r eo ijin eaar alikkar an kōnono kōn kanaan ko kōn mej eo An kar kōm̧m̧ani ilo Daniel jebta 9:

1. Messiah enaj kar jemlok (eoon 26).

2. Enaj kar kajemlok katok im katok (eoon 27), mij einwot Lamb eo emol an Anij (1 Korint 5:7; 15:3).

3. Enaj kar “kōmman kilajrak kin nana” (eoon 24).

4. Enaj kar mij ilo lukwon wiik eo (eoon 27).

Ejelok unin an bible ñan jolok jiljilimjuon yio ko eliktata (wiik in kanan) jen 490 yio ko. Emol, jolok jiljilimjuon yio ko eliktata jen kanan eo 490 yio ko ej lukkun ukōt melele eo emool an elōn kanan ko ilo book in Daniel im Reveles̃õn bwe armij ro rejjab maroñ melele kaki ilo jimwe. Men eo enanalok, lemnak eo kin jiljilimjuon yio ej tellok armij ro ilo ial eo ebwid!

14.5.jpg
15.5.jpg

15. Katok in pinmuur eo an Jisōs kar kōmmane ñan kwe. Kwonaaj ke karuwaineneik E n̄an mour eo am̧ n̄an karreoik eok jān jerawiwi im kōm̧m̧an bwe kwon juon armej ekāāl?

Uwaak:

Iien kajitōk! Kwalok ta eo kwojelā im wōnmanlok ñan mejenkajjik eo am.

Kajjitōk ko ñan Ļōmņak

1. Juon kajoor in doon edik ej walok ilo Daniel jebta 7 im Daniel jebta 8. Rej ke juon wōt kajoor?

 

Kajoor in doon eo edik ilo Daniel 7 ej kōmeļeļeik papacy eo. Kajoor in doon eo edik ilo Daniel 8 ej kōmeļeļeik Rome eo an ri pagan im ro an pope.

 

2. Ruo taujin jilu bukwi raan ko ilo Daniel 8:14 kar ukōte jen kajin Hibru ej ba ruo taujin jilu bukwi jota im jibboñ. Melelein ke 1,150 raan, einwot an jet ba?

 

Jaab. Bible eo ej kwalok ilo Jenesis 1:5, 8, 13, 19, 23, 31 bwe juon jota im juon jibboñ rej joñan wōt juon raan. Bareinwõt, ear ejelok juõn men ear walok ilo bwebwenato ilo jemlokin 1,150 ran ko me enaj kar kajejjet kitien kanan in.

3. Ta mõttan jokālet eo ej bōk jikin ilo mour eo an juon Rikirijin?

 

Kālet eo ad ej bōk jikin eo elap. Ial eo an Anij ej iien otemjej anemkwoj in kālet (Joshua 24:15). Meñe Ej kōnaan lomoren armij otemjej (1 Timote 2:3, 4), Ej kōtlok anemkwoj in kālet (Duteronomi 30:19). Anij ear kõtlok bwe Satan en kãlet ñan jumae. Ear bar kõtl̦o̦k bwe Adam im Iv ren kããlõt ñan jab pokake. Wānōk ejjab juon men eo ej bed ilowaan, im ej bōk juon armij ñan lañ jekdon ewi wawein an mour im meñe ejjab kōnan etal. Kālet ej melelen bwe kwoj anemkwoj in ukōt lemnok eo am. Jisōs ej kajjitōk ippam bwe kwon kālet E ( Matu 11:28–30 ) im n̄an bar kam̧ool kālet eo am̧ aolep raan ( Joshua 24:15 ). Ñe kwoj kōmmane, Enaj ukōt eok im kōmman bwe kwon einwot E im, āliktata, bōk eok ñan ailiñ eo An ekãl. Ak jouj im kememej, kwoj maroñ in oktak im etal ilo bar juon ial ilo jabdewōt ien. Anij ejamin kamakit yuk. Kin menin, jokālet eo am raan otemjej ñan jerbal ñan E ej juon men eaorōk.

4. Elōñ rej tõmak bwe irooj in Seleucid Antiochus Epiphanes ej kajoor in doon eo edik an Daniel 8. Ewi wāween ad maroñ in jelā bwe men in ejjab mol?

Ewōr elōn un ko. Lale jet ian:

A. Antiochus Epiphanes ear jab lukkun utiej, einwot an kanaan eo ba (Daniel 8:9). 

B. Ear jab iroij ilo ien eo eliktata ak epaak jemlokin ailiñ eo an Seleucid, einwot an kanan eo aikuji (Daniel 8:23), ak, epaak, epaak jemlokin. 

Ro rej katakin bwe Epiphanes ej doon eo edik rej bwine 2,300 raan ko einwot ran ko remol ijellokin ran ko an kanan ko rej joñan wōt juon yio. Iien in ediklok jen jiljino yio ejelok tokjen ñan Daniel jebta 8. Aolep kajeoñ ko ñan kōmman bwe ien in en ekkar ñan Epiphanes rar likjab. 

D. Dun eo edik ej bed wot ilo ien jemlokin (Daniel 8:12, 17, 19), ilo ien eo Epiphanes ear mij ilo 164 bc. 

E. Dun eo edik enaj kar kanooj lap ilo rak, rear, im Palestine (Daniel 8:9). Meñe Epiphanes ear iroij ion Palestine iumwin jidik ien, ear jab lukkun tōbrak ilo Egypt (iturear) im Macedonia (eañ). 

F. Dun eo edik ej jolok jikin kwojarjar eo an Anij (Daniel 8:11). Epiphanes ear jab kokkure temple eo ilo Jerusalem. Ear kokkure, ak kar kokkure jen ri Rom ro ilo ad 70. Bareinwõt ear jab kokkure Jerusalem, einwõt kar jiroñ ilo kanan eo (Daniel 9:26). 

G. Christ ear kōjerbal men ko renana ilo Daniel 9:26 im 27 jab ñan nana ko an Epiphanes ilo 167 bc ak ñan ilju jeklaj ke jar in tarinae eo an Rome enaj kar kokkure Jerusalem im tempel eo ilo epepen eo An make ilo ad 70 (Luke 21:20–24). Ilo Matu 24:15, Jisōs ear lukkun kwalok kin ri kanan Daniel im ba bwe kanan eo an ilo Daniel 9:26, 27 enaj kar jejjet kitien ñe Ri Christian ro renaj kar loe (ilo ilju jeklaj) men in jorran eo ej jutak ilo jikin eo ekwojarjar ilo Jerusalem. Men in elukkun alikar ñan jab melele kake. 

H. Jisōs ear alikar an kwalok kin kokkure eo an Jerusalem ñan an Israel kar likjap in bōk E einwot air King im Ri Lomor ( Matu 21:33–45 ; 23:37, 38 ; Luk 19:41–44 ). Kōtaan in ikõtan jolok Messiah eo im kokkure eo an jikin kwelok eo im temple eo ej ennaan eo elap tokjen ilo Daniel 9:26, 27. Ej juon ennaan ej kwalok kin tokjen ko an Israel rej wõnmanlok wõt im jolok Messiahheven elikin an kar lelok bar 490 yiõ ko ñan air kãlet E. Kōjerbal kanan eo ñan Antiochus Epiphanes, eo ear mij ilo 164 bc, etto mokta jen an kar Jesus lotak, ej kokkure melele eo an Daniel chapter 8 im 9 eo ewōr ie kanan eo elaptata an aorōk ilo Bible eo.

Kanaan eo emoj an bellok!

Kwoj loe ien eo emman an Anij ilo bwebwenato—Ej kejbãrok kallimur ko An!

Wōnm̧aanļo̧k n̄an Katak #19: Ekajet eo Āliktata —Jeļā etke ekajet ej juon nuuj em̧m̧an n̄an ro rej tōmak.

Armij eo ñan kebaak

📌Jikin:

Muskogee, OK USA

📧 Email:
team@bibleprophecymadeeasy.org

  • Facebook
  • Youtube
  • TikTok
BPME Rec blue.png
Clasped hands in soft light.png

Copyright © 2026 Bible Prophecy Made Easy. Aolep maron ko rej bed wot. Bible Prophecy Made Easy ej juon ian Turn to Jesus Ministries International.

 

bottom of page