
Katak 19 in 27 • ⏱ 10–15 minutes • ✅ Ejelok wōnāān • 📖 Bible-based
Ekajet eo Āliktata — Every Life Reviewed
Few topics are as sobering and important as the final judgment — the time when every life will be reviewed before a just and loving God. This lesson explains what the Bible actually teaches about judgment, why it exists, and how it demonstrates God’s fairness and mercy to all beings. You’ll discover that judgment is not meant to instill fear, but to glorify God’s character and affirm the eternal safety of Christ’s followers.
M̧ōttan eo Kein Kajuon in Ekajet eo Āliktata
1. Enjeļ Gabriel ear lelok ñan Daniel kanaan eo kōn ekajet eo ilañ ilo 1844. M̧ōttan eo m̧oktata in ekajet eo kar ņa etan “ekajet eo m̧okta jān itok” kōnke ej bōk jikin m̧okta jān an Jisōs itok kein karuo. Ta kumi in armij ro renaj lale ilo mōttan eo moktata in ekajet eo? Ñāāt ej jemlok?
Iien eo emōj an itok bwe ekajet en jino ilo mweo imōn Anij (1 Piter 4:17).
Eo e jab wānōk, en jab wānōk wōt; eo ej ettoon, en ettoon wōt; eo ej wānōk, en wānōk wōt; eo e kwojarjar, en kwojarjar wōt. Im lo, Ij itok mōkaj, im Aō jinōkjeej ej Ippa, bwe In leḷọk ñan jabdewōt armej ekkar ñan jerbal eo an ( Revelesōn 22:11, 12 ).
Uwaak: Ej jemlok mokta jen an Jisōs itok kein karuo. (Ran eo jinoin 1844 ej bed ilo Study Guide 18.) Mour ak mij, ro rar ba rej Ri Christian (mweo imõn Anij) renaj lale ir ilo ekajet eo mokta jen advent.
2. Wōn eo ej tōl ilo ien ekajet eo? Wōn eo ej ri ekajet eo? Ri ekajet eo? Ri kinaak eo? Wōn eo ej ri kennan?
Eo etto ilo ien ko etto ear jijet. … Tūroon eo an ekar juon kijeek eo ej urur. … Jikin ekajet eo ear jijet, im bok ko rar bellok (Daniel 7:9, 10).
Ewōr ippād juon Rijojomar ippān Jemed, Jisōs Kraist eo ewānōk (1 Jon 2:1).
Jemen ... ear lelok aolep ekajet ñan Nejin ( Jon 5:22 ).
Devil eo ... ri kinaaklok ro jeid im jatid, eo ear kinaaklok ir iman mejen ad Anij ran im boñ, emoj jolok ( Revelesōn 12:9, 10 ).
Men kein rej ba Amen, Ri Kennan eo etiljek im mol, Jinoin kōmman an Anij (Reveles̃õn 3:14).
(Lale barāinwōt Kolosse 1:12–15 .)
Uak: Anij Jemed, eo etto jen ien ko etto, ej tel ilo ekajet eo. Elap an yokwe yuk (Jon 16:27). Setan ej wōt ri kinaak eok. Ilo jikin ekajet eo ilañ, Jisōs, eo ej yokwe yuk im ej eo mōttam eo emman tata enaj am ri ekajet, ri ekajet, im ri kennan. Im Ej kallimur bwe ekajet enaj kōmmane ñan ro rekwojarjar (Daniel 7:22).

First Phase of the Final Judgement

3. Ta unin kein kamool ko kar kajerbali ilo
ekajet eo mokta jen ien itok? Ilo ta joñan eo enajaolep ren ekajet? Kinke Anij emoj an jelā
aolep men kin armij otemjej, etke ewōr juon
ekajet?
“Ekajet eo [ekajet] ekar jijet, im bok ko rekar peļļo̧k” (Daniel 7:10). “Ro remij rar ekajete er ekkar ñan jerbal ko aer, kōn men ko eṃōj jeje ilo bok ko” ( Revelesōn 20:12 ). “[Rej] … naaj ekajet kōn kien anemkwoj” ( Jemes 2:12 ). “Kōj kōmman bwe jen menin alwōj [theater] ñan lal, ñan enjeļ ro im ñan armej” ( 1 Dri Korint 4:9 ).
Uak: Kein kamool ko ñan jikin ekajet in rej itok jen “bok ko” ijo aolep melele ko kin mour eo an juon armij rej jeje ie. N̄an ro retiljek, ļo̧o̧k in jar, ukweļo̧k, im jeorļo̧k bōd enaaj pād n̄an aolep n̄an loe. Rekoot ko renaj kamool bwe kajur eo an Anij ej kamaroñ Ri Christian ro ñan mour ilo mour ko reoktak. Anij ej mõnõnõ kin ro rekwojarjar An im enaj mõnõnõ in kwalok kin kein kamool ko kin mour ko air. Ekajet eo enaj kamool bwe ejelok “liakelok ñan ro rej ilo Kraist Jisõs, ro rejjab etetal ekkar ñan kanniek, a ekkar ñan Jitõb” (Dri Rom 8:1 ). Kien ko joñoul ej joñan eo an Anij ilo ekajet eo ( Jemes 2:10–12 ). Rupe kien eo An ej jerawiwi (1 Jon 3:4). Wānōk eo an kien eo enaaj kakūrm̧ool jān Jisōs ilo aolep armej ro An ( Rom 8:3, 4 ). Ñan ba bwe men in ejjab maroñ in walok ej ñan pere nan eo an Jisōs im kajoor eo An. Ekajet eo ejjab ñan kwalok ñan Anij. Emoj an lukkun jelā kake (2 Timote 2:19). Ak, ro emwij lomoren ir renaj itok ñan lañ jen juon lal eo emoj an jorrāān kin jerawiwi. Enjel ro im ro rej jokwe ilo lal ko rejjab buñ renaj kar eñjake air inebata kin air bōk jabdrewot armij ñan ailiñ in Anij eo emaron jino jerawiwi bar juon alen. Kin menin, ekajet eo enaj kwalok ñan ir aolep men ko redik im uwaaki aolep kajitok ko. Mejenkajjik eo an Satan ej ien otemjej ñan kajekdon Anij einwõt juõn eo ejjab jimwe, ejelok tiriamokake, ejelok yokwe, im jab mol. Menin ej kōmman an aorōk ñan aolep menin mour ko ilo lal in ñan loe kin mejeir ewi joñan an Anij kijenmij ibben ri jerawiwi ro. Kōmeļeļeik kadkad eo an Anij ej bar juon un eo eaorōk an ekajet eo ( Revelesōn 11:16–19; 15:2–4; 16:5, 7; 19:1, 2; Daniel 4:36, 37). Lale bwe nebar im aibujuij rej lelok ñan Anij kin wāween an kōmmane ekajet eo.
First Phase of the Final Judgement
4. Ta mõttan in mour eo an juon armij ej ilo ekajet eo mokta jen itok eo? Ta eo enaj kamool? Ewi wawein an naaj kōmman pepe kin wōnan ko?
Anij enaj bōktok aolep jerbal ñan ekajet, ekoba men otemjej ettino, elañe emman ak nana (Ekklisiastis 12:14).
Kōtlok bwe [wit im tare ko] ren eddek ibben don mae ien marmir. … Nejin armij enaj jilkinlok enjeļ ro An, im renaj aini jen ailiñ eo An men otemjej rej kōmman bwid (Matu 13:30, 41).
Lo, Ij itok mōkaj, im Aō wōnāān ej Ippa, bwe In leḷọk ñan jabdewōt armej ekkar ñan jerbal eo an
( Revelesōn 22:12 ).
Uak: Aolep men ko ilo mour renaj etale, ekoba lemnok ko rettino im jerbal ko rettino. Kin un in, mōttan in jinoin ekajet eo kar naetan ekajet in etale. Ekajet eo enaj kamol wōn ro renaj bōk lomor jen ro rar ba rej Christian. Enaj barāinwōt kamool bwe rej jako ro etaer rejjab ekajet ilo ekajet eo mokta jen itok. Meñe jej bōk lomor kin jouj, kōjeraam̧m̧an ko renaaj letok pedped wōt ioon jerbal ko, kōm̧m̧an ko, ak m̧wil ko me rej kam̧ool m̧ool in tōmak eo an juon Rikirijin ( Jemes 2:26 ).

Kein Karuo in Ekajet eo Eliktata

5. Ta kumi eo ej bõk kunair ilo ekajet eo ilañ ilo 1,000 yiõ ko ilo Reveles̃õn chapter 20? Ta unin an kar walok mõttan in kein karuo in ekajet in?
“Kom̧ij jab jeļā ke bwe ro rekwojarjar renaaj ekajete laļ?… Kom̧ij jab jeļā ke bwe kōm naaj ekajete enjeļ ro?” ( 1 Korint 6:2, 3 ).
“Iar lo tūroon ko, im rej jijet ioer, im kar leļo̧k n̄an er ekajet” ( Revelesōn 20:4 ).
Uak: “Ro rekwojarjar”—armij ro emwij lomoren ir jen aolep ien ro Christ ej bōk ir ñan lañ ilo itok eo An kein karuo—renaj bōk kunair ilo mõttan in kein karuo in ekajet eo. Jen ba bwe juon baamle ej lo bwe ladik eo nejier eo elap air yokwe im kar mõn e ejjab bed ilañ—ak ri uror eo ej bed. Ejelok bere bwe renaj aikuj jet uwaak ko. Mõttan in kein karuo in ekajet in enaj uwaaki aolep kajitõk kein. Mour eo an kajjojo armij ro rej jako (ekoba Setan im enjeļ ro an) renaj etale jen ro rar lomoren ir, ro renaj errā ippān pepe ko an Jisōs kōn jemlok indeeo ñan kajjojo iaer. Enaj alikar ñan aolep bwe ekajet eo ejjab juon men eo ejjab jimwe. Ijjelokin, ej baj kamool wōt jokālet ko armij ro rar kōmmane ñan jerbal ñan Jisōs ak bar juon iroij ( Revelesōn 22:11, 12 ). (Ñan juon etale kin 1,000 yio ko, lale Bok in Katak 12.)
Kein Kajilu in Ekajet eo Eliktata
6. Ñāāt im ia eo kein kajilu in ekajet eo eliktata enaj walok ie? Ta kumi eo ekãl enaj bed ilo ien ekajet in?
Ilo ran eo Neen renaj jutak ion Tol Olive, eo ej reilolok ñan Jerusalem. … Āindein Irooj aō Anij enaaj itok, im aolep ro rekwojarjar ippam̧. … Aolepān āne eo enaaj oktakļo̧k n̄an juon meļaaj jān Geba n̄an Rimmon ituiōn̄ in Jerusalem (Zekaraia 14:4, 5, 10).
N̄a, Jon, iaar lo jikin kwelo̧k eo ekwojarjar, Jerusalem Ekāāl, ej wanlaļtak jān lan̄ jān Anij ( Revelesōn 21:2 ).
Ñe ej jemlok juon toujin yio ko, Setan enaj … diojlok bwe en mone ailiñ ko … bwe en kobaik ir ñan tarinae ( Reveles̃õn 20:7, 8 ).
Uak: Mõttan eo kein kajilu in ekajet eo enaj walok ion lal ilo jemlokin 1,000 yio ko ilo Reveles̃õn jebta 20 elikin an kar Jesus jeblak ñan lal ibben jikin kwelok eo ekwojarjar. Aolep ro renana me rar mour, ekoba devil eo im enjeļ ro an, renaaj pād. Ilo jemlokin 1,000 yio ko, ro remij renana jen aolep ien renaj jerkakbiji ( Reveles̃õn 20:5 ). Setan enaj kõmman juõn jerbal in riab ekajur ñan mone ir. Ekabwilõñlõñ, bwe enaj lo tõbrak ilo an kareel ailiñ ko ion lal bwe remaroñ bõk jikin kwelok eo ekwojarjar.


7. Ta eo ej walok tokelik?
“Rar wanlōñḷọk ioon depakpak in laḷ im kōpooḷ kamp eo an ro reṃṃan im jikin kweilọk eo ejitōnbōro” ( Revelesōn 20:9 ).
Uak: Ri nana ro rej jepooļe jikin kwelok eo im kōpooj er ñan tarin̦ae.
8. Ta eo ej bōbrae karõk in tarinae eo air, im ta tokjen ko rej walok?
Iar lo ro re mej, ro reddik im ro re ḷap, rej jutak iṃaan mejān Anij, im bok ko raar peḷḷọk. Im bar juon bok ear peḷḷọk, eo ej Bok in Mour. Im ro remij kar ekajet er ekkar ñan jerbal ko aer, kōn men ko kar jeje ilo bok ko ( Revelesōn 20:12 ).
Jej aikuj aolep walok iman jea in ekajet eo an Kraist (2 Korint 5:10).
Einwot Ij mour, Irooj ej ba, bukwe otemjej renaj bukwelōlō ñan Iō, im lo otemjej renaj kwalok ñan Anij. Innem kajjojo iaad enaj kwalok kin e make ñan Anij (Dri Rom 14:11, 12).
Uak: Ilo ien eo wot, Anij ej walok ilōñ in jikin kwelok eo ( Revelesōn 19:11–21 ). Iien eo an mol eo emoj an itok. Jabdewōt armij eo ear jako jen jinoin lal, ekoba Setan im enjel ro an, rej jelmae Anij ilo ekajet. Aolep mej rej kalimjōk Kiin̄ in kiin̄ ro ( Revelesōn 20:12 ).
Kajjojo mour kar etale
Ilo ien in, kajjojo armij eo ej jako ej kememej bwebwenato in mour eo an make: Anij ej kir ñan ukwelok; ainikien eo ej kareel, edik wōt; tōmak eo elap an kar itok; an bar jab kōnan uwaak. Ej bed ie. Ejjab maroñ in bōbrae an jimwe. Mol ko ie rejjab maroñ in bōbrae. Anij ekõnan bwe ri nana ro ren lukkun melele. Enaj letok jabdrewot melele ko rej kōnaan bwe en alikar aolep men ko. Bok ko im rekoot ko rej bed.
Ejelok kalibubu
Anij ejjab bōk koņaan ilo jet kōttōpar ko an lan̄. Ejjelok kein kamool ear jolok. Ejelok men in tilekek. Aolep men ko rej peļļo̧k, im aolep armej ro raar mour im aolep enjeļ ro rem̧m̧an im renana renaaj alooje drama in an aolep drama ko.
Ro re jako rej buñ ñan aer bukwelōlō
Ilo ien eo wōt ewōr juon m̧akūtkūt. Juon armij eo ekar jako ej bukwelōlō ñan an kwalok an bōd im kwalok bwe Anij ekar lukkun jimwe ippān. Utiej buru eo an make ear bōbrae e jen an uwaak. Im ilo aolep jikin kiiō, armej im enjeļ ro renana rej barāinwōt bukwelōlō (Pilippai 2:10, 11). Innem ilo juon wōt m̧akūtkūt eļap, epaakeļo̧k juon wōt iien, aolep armej ro rej pād wōt im enjeļ ro renana, ekoba Setan, rej bun̄ im bukwelōlō im̧aan Anij (Dri Rom 14:11 ). Rej kwalok kin etan Anij jen aolep nan in kinaak ko reriab im kwalok kin An yokwe, jimwe, im tiriamo ñan ir.
Aolep rej kwalok bwe ekajet eo ej jimwe
Aolep rej kwalok bwe ekajet in mij eo kar lewoj ioir ej jimwe wāween eo wot ejjelok jorrāān ñan kōmmane jerawiwi. Jen kajjojo armij ro rej jako jemaroñ ba, Kwar kokkure yuk make (Hosea 13:9 KJV). Anij ej jutak kiiō ilo jimwe iman lal in. Naan in kinaak ko im naan in kinaak ko an Setan emōj aer walok im jab mol einwot riab ko renana an juon ri jerawiwi eo ebin.



9. Ta buñten ne ko eliktata renaj jolok jerawiwi jen lal in im lelok juon jikin jokwe im ilju jeklaj ñan ro rewãnik?
“Rej … kōpooļe kamp an ro rekwojarjar.… Im kijeek ej wanlaļtak jān Anij jān lan̄ im tile er: devil eo, eo eaar m̧oņe er, kar joļo̧k e ilo lom̧aļo in kijeek” ( Revelesōn 20:9, 10 ).
“Ro renana … renaaj bwidej iuṃwin lopin neōmi” (Malachi 4:3).
“Lo, Ij kōmman lañ ko rekãl im lal ekãl” (Aiseia 65:17).
“Jej … kõttar lañ ko rekãl im lal ekãl ijo wãnik ej jokwe ie” ( 2 Piter 3:13 ).
“Lo, imõn kaber an Anij ej iben armij ro … im re naj armij ro An: Anij make e naj ibbeir” ( Reveles̃õn 21:3 ).
Uak: Kijeek jen lañ enaj buñ ion ro renana. Kijeek eo enaj lukkun jolok jerawiwi im ro rej kautieje jen lal in ñan indio. (Lale Buk in Katak 11 ñan melele ko relap kin hell.) Ien in enaj juõn ien elap an buromõj im jorrãn ñan armij ro an Anij. Enañin aolep armij renaj wor juon eo ejitōnbōro ippāer ak juon eo m̧ōttaer ilo kijeek eo. Enjeļ ro rej lale renaj jañ kin an jako armij ro rar kejbãrok im yokwe ir iumwin elõñ yiõ ko. Kraist enaj jañ kin ro ear yokwe im akwelap ibbeir ilo ien eo elap. Ilo ien eo enana, eñtan eo an Anij—Jemed eo ej yokwe—enaaj jab maroñ in kwalok kake.
Lañ ko Rekãl im Lal
Innem Irooj enaj kōm̧ōrāik aolep dānnin kōmjaaļaļ jān armej ro An rekar pinmuuri ( Revelesōn 21:4 ) im ejaake lan̄ ko rekāāl im juon laļ ekāāl n̄an ro rekwojarjar An. Im men eo emman tata, Enaj jokwe ijin ibben armij ro An ñan indio!
Menin mour eo kar katok kake ej jutak kin katok eo an Jesus ion debwāāl eo.
10. Ewi wāween an kar raan in pinmuur eo an
Jikin kwojarjar eo ilo Kallimur Mokta ej kõkkar kin ekajet eo
im karōk eo an Anij ñan jolok jerawiwi jen lal in
im bar kōjepļaaktok ainemõn?
Answer: In Study Guide 2, we learned that Satan falsely accused and challenged God, bringing the ugly malignancy of sin into the universe. The Day of Atonement in ancient Israel taught, through symbols, that God will handle the sin problem and bring harmony back to the universe through the atonement. (Atonement means “at-one-ment,” or “to bring all things into total divine harmony.”) In the earthly sanctuary, the symbolic steps were:
A. Goat eo an Irooj kar mõn e ñan kalibubu jerawiwi ko an armij ro.
B. Pris eo elap ear lelok bōtōktōk eo iman jikin tiriamo eo.
C. Ekajet eo ear walok ilo laajrak in:
(1) ro rewānōk kar kam̧ool er, (2) ro rejjab ukeļo̧k kar joļo̧k er, im (3) rekoot in jerawiwi kar joļo̧k jān jikin kwojarjar eo.
D. Rekoot in jerawiwi kar likite ion got in bwid eo.
E. Kar jilkinḷọk got eo ñan āne jeṃaden.
F. Jerawiwi ear karreo jen armij ro im jikin kwojarjar eo.
G. Aolep rar jino yio eo ekãl kin juon slate erreo.
Bun̄tōn kein rej jutak kōn m̧akūtkūt in pinmuur eo em̧ool me rej ejaak jān jikin kwojarjar eo ilan̄ —jikin eo an Anij ilo lan̄ n̄an lan̄ im laļ. Point eo moktata ilōñ ej kakōlkōl in men eo ear walok ilo point eo moktata iumin; point eo kein karuo ilōñ ej kakōlkōl eo an point eo kein karuo iumwin, im ko jet. Lale ewi joñan an alikar an Anij kar kakōlkōl men kein relap:
A. Jisōs ear mij ilo juon katok einwot juon ri bōk jikin armij (1 Korint 15:3; 5:7)
B. Jisõs, einwõt ad Pris Eutiej, ej bar jeblak armij ro ñan wãwen Anij (Dri Hibru 4:14-16; Dri Rom 8:29).
C. Ekajet eo ej letok rekoot ko ñan kamool mour ko—emman im nana—innem ej jolok rekoot in jerawiwi jen jikin kwojarjar eo ilañ ( Revelesōn 20:12 ; Jerbal 3:19–21 ).
D. Setan ej bōk eddo in jinoin jerawiwi im kōmman bwe armij ren jerawiwi (1 Jon 3:8; Revelesōn 22:12).
E. Setan ej jolok e ilo “en jemaden” (1,000 yio in Revelesōn jebta 20).
F. Setan, jerawiwi, im ro rej dāpij wōt jerawiwi rej jako (Revelesōn 20:10; 21:8; Sam Ko 37:10, 20; Nahum 1:9).
G.Juon lal ekãl ej ejaak ñan armij ro an Anij. Aolep men ko remman rej jako kin jerawiwi rej jeblak ñan ro rekwojarjar an Iroij (2 Piter 3:13; Jerbal 3:20, 21).
Pinmuur eo ejjab dedelok mae ien eo lal in im aolep men ko ie rej bar jeblak ñan jekjek eo mokta jen jerawiwi—ippān kalikar eo bwe jerawiwi ejamin bar walok.
Elikin ekajet eo, jerawiwi enaj jako ñan indio. Ro rewānōk renaaj pād ilo ājmour n̄an indeeo.
11. Ta news eo emõn kin ekajet eo einwõt an walok ilo Bok in Katak in?
Uak: Kōm kar kōllaajrake nuuj eo emman ñan kwe iumin ...
A. Anij im wewein an kar kōmmane abañ in jerawiwi eo enaj alikar iman aolepen lal in. Menin ej unin ekajet eo ( Revelesōn 19:2 ).
B. Ekajet eo enaj kōmmane ñan armij ro an Anij (Daniel 7:21, 22).
C. Ro rewānōk renaaj pād ilo kōjparok jān jerawiwi n̄an indeeo ( Revelesōn 22:3–5 ).
D. Jerawiwi enaj jako im ejamin bar jerkak bar juon alen (Nahum 1:9).
E. Men otemjej Adam im Iv raar luuji kōn jerawiwi naaj bar jepļaak n̄an ro kar pinmuuri er ( Revelesōn 21:3–5 ).
Ro renana renaj oktak im bwidej im jab kaeñtan ir ilo ejelok jemlokin (Malachi 4:1).
G. Ilo ekajet eo, Jisōs ej riekajet, attorney, im ri kennan ( Jon 5:22 ; 1 Jon 2:1 ; Revelesōn 3:14 ).
Jemen im Nejin rej yokwe kij. Ej devil eo ej kinaak kij ( Jon 3:16 ; 17:23 ; 13:1 ; Revelesōn 12:10 ).
I. Bok ko jen lañ renaj jibañ ro rewãnik kinke renaj kwalok an Anij tel ilo air lomor (Daniel 12:1).
J. Ejelok liakelok non ro rej ber ilo Kraist. Ekajet eo enaj kōmman bwe mol eo en alikar (Dri Rom 8:1).
Ejelok juon armij (armij ak enjel) enaj inebata bwe Anij ejjab jimwe. Enaj errā bwe Anij ekar yokwe, jimwe, jouj, im jouj ilo an jerbal ibben aolep (Pilippai 2:10, 11).


12. Anij ej kallimur bwe enaj kōtlok eok ilo lañ
ekajet elañe kwoj kirtok Jisōs bwe en deloñ ilo mour eo am im kōtlok bwe En bed wot ilo iroij. Kwonaj ke kirtok Eñan deloñ rainin?
Uwaak:
Kajjitōk ko ñan Ļōmņak
1. Ta oktak eo ikōtaan bōk Jisōs āinwōt Rilo̧mo̧o̧r im bōk E āinwōt Irooj?
Oktak eo elap. Ñe kwoj bōk E einwot Ri Lomor, Ej lomoren yuk jen bwid im kaje in jerawiwi im lewoj ñan yuk lotak eo ekãl. Ej ukōt eok jen ri jerawiwi ñan ri kwojarjar. Jerbal in ej juon menin bwilōñ eo eaiboojoj im ej aorōk ñan lomor. Ejelok armij emaron in bōk lomor elañe ejelok. Ak, Jisōs ejjab jemlok ippam ilo ien in. Kwaar bar lotak, ak karōk eo An ej bwe kwon barāinwōt rūttoļo̧k n̄an erom āinwōt E (Epesōs 4:13). Ñe kwoj bōk E raan otemjej einwot iroij in mour eo am, E, kin menin bwilōñ ko An, ej kōmman bwe kwon eddeklok ilo jouj im mwil ko an Christian mae ien eo kwoj rūttolok ilo Kraist (2 Piter 3:18).
Apañ eo ilo ia eo ad make
Apañ eo ej bwe jej kōnaan kōmman mour ko ad make im bwe en wor ad make iaḷ. Bible eo ej naetan men in jerawiwi (Aiseia 53:6). Kōmman bwe Jisōs en ad Irooj ej juon men eo elap an aorōk bwe Kallimur Ekãl ej kwalok kin E einwot Irooj 766 alen! Ilo bok in Jerbal wōt, E kar ņa etan Irooj 110 alen im āinwōt Rilo̧mo̧o̧r ruo wōt alen. Menin ej kalikar joñan an aorōk ñan jelā E einwot Iroij im Iroij in mour ko ad.
Juon menin aikuj eo ejjab lale kōmman bwe en iroij
Jisōs eaar likūt wōt an aorōk ioon Irooj eo An kōnke eaar jeļā bwe likūt E Irooj enaaj kar juon menin aikuj meļo̧kļo̧k im kōjekdo̧o̧ne (2 Korint 4:5). Elañe jejjab kōmmane bwe en iroij in mour ko ad, ejelok ial in ad maroñ in erom dri Kristian ro rerūtto im nuknuk ilo wānōk eo an Kraist. Ijjelokin, jej bed wot ilo jorrāān, jorrāān, jeramōl, pilo, im jab nuknuk im, elaplok an nana, eñjake bwe ejelok ad aikuj ( Revelesōn 3:17 ).
2. Kinke bwebwenato in jerawiwi ko an armij ro an Anij kar bōklok ñan goat eo ilo Ran in Pinmuur eo, men in ejjab ke bar kōmmane bwe en ri bōk jerawiwi eo ad? Ejjab ke bwe Jisōs wōt ear bōk jerawiwi ko ad?
Goat eo, eo ej jutak kin Satan, ejjab bōk ak kōllā kin jerawiwi ko ad. Goat eo an Irooj, eo kar katok kake ilo Ran in Pinmuur eo, ej jutak kin Jisōs, eo ear bōk im kōllā kin jerawiwi ko ad ilo Calvary. Jisōs wōt ej bōklok jerawiwi ko an lal (Jon 1:29). Setan enaj bōk kaje (einwot aolep ri jerawiwi ro jet Revelesōn 20:12–15) kin jerawiwi ko an make, eo enaj koba eddo in (1) bed eo an jerawiwi, (2) jerbal ko an make renana, im (3) kareel armij otemjej ion lal ñan jerawiwi. Anij enaj alikar an bōk eddo in nana. Menin ej ta eo kakōlkōl in bōklok jerawiwi ñan got eo (Setan) ilo Ran in Pinmuur eo kar kōnaan kwalok kake.
3. Bible eo ej alikar bwe Anij ej jeorlok bwid ko otemjej rej kwalok kaki (1 Jon 1:9). Ej barāinwōt alikar bwe, meñe kar jeorļo̧k bōd, bwebwenato in jerawiwi kein rej pād wōt ilo bok ko an lan̄ m̧ae jem̧ļo̧kin iien ( Jerbal 3:19–21 ). Etke jerawiwi ko rejjab jako ñe rej jeorlok bwid?
Ewor juon un eo emman. Ekajet eo ilañ ejjab dedelok mae ien ekajet eo an ro renana ej walok mokta jen air jako ilo jemlokin lal. Elañe Anij ear kokkure rekoot ko mokta jen ien in eliktata in ekajet eo, Emaroñ kar liakelok kin juon men in kalibubu eo elap. Aolep rekoot in kōmman ko rej bed wot ñan lale mae ien eo ej dedelok ekajet eo.
4. Jet rej ba bwe ekajet eo ear walok ilo debwāāl eo. Ro jet rej ba ej walok ilo ien mij. Jemaroñ ke lukkun jelā bwe ien ekajet eo einwot an walok ilo Bok in Katak in ej jimwe?
Aet. Innem jemaroñ in jelā kin ien ekajet eo, Anij ear kalikar jilu alen ilo Daniel jebta 7. Lale ien eo an Anij; Ejjab likit jikin ñan jab melele. Wāween eo ekwojarjar ej kwalok (eoon 8-14, 20-22, 24-27) ilo juon jepta in, einwot in:
A. Horn eo edik ear iroij ilo 538-1798. (Lale Bok in Katak 15.)
B. Ekajet eo ear jino elikin 1798 (ilo 1844) im ej wōnmanlok mae ien an Jisōs itok kein karuo.
C. Ailiñ eo ekãl an Anij kar ejaak ilo jemlokin ekajet eo.
Anij ej kalikar bwe ekajet eo ejjab walok ilo mij ak ilo debwāāl, ak ikōtaan 1798 im itok eo an Jisōs kein karuo. Kememej bwe ennan eo an enjel eo moktata ej ilo mõttan, Awa in ekajet eo an emoj an itok (Reveles̃õn 14:6, 7). Armej ro an Anij ilo ien jemlokin rej aikuj in jiron lal in bwe ren lelok aibujuij ñan Anij kinke ekajet eo eliktata ej bed ilo ien in!
5. Ta men ko raorõk jemaroñ katak jen ad katak kin ekajet eo?
Lale men kein lalem:
A. Anij emaron in bōk ien eo elap mokta jen an jerbal, ak ien eo An ej jimwe. Ejelok armij eo ej jako enaj maroñ in ba bwe ikar jab melele ak ikar jab jelā.
B. Setan im nana in aolep kain renaj jemlok an Anij bōk eddo in ekajet eo. Kinke ekajet eo eliktata ej jerbal eo an Anij im ewōr ibben aolep mol ko, jej aikuj bōjrak ad ekajete ro jet im kōtlok bwe En kōmmane. Ej juon men eo elap tokjen ñan kij ñan bōk jerbal in ekajet eo an Anij. Ej bōk maroñ eo An.
Anij ej likit kij aolep anemkwoj ñan kōmman bebe kin ewi wawein ad naaj jerbal ibben im wōn eo jenaaj jerbal ñane. Ak, jej aikuj in pojak ñan jorrāān ko reppen ñe jej pepe ņae Naan eo An.
D. Anij ej yokwe kij elap an letok ñan kij bok in Daniel im Revelesōn bwe en alikar men kein ilo ien jemlokin. Kōjparok eo wōt ej ilo ad ron̄jake E im ilo ad ļoor kapilōk ko An jān bok in kanaan kein reļļap.
E. Setan ej kate e ñan kokkure kajjojo iaad. Wāween ko an reriab rej lukkun emman im lukkun kalikar bwe aolep ak jejjo wōt renaj bōk eddo. Elañe ejelok kajur in jerkakbiji eo an Jisōs ej jerbal aolep raan ilo mour ko ad ñan kejbãrok kij jen aujid ko an devil, jenaaj kokkure jen Satan.