Lesson 6:
Written in Stone!

Katak 20 in 27 • ⏱ 10–15 minutes • ✅ Ejelok wōnāān • 📖 Bible-based
Kakōlkōl eo an kidu eo — Meļeļe kin kakōlkōl eo an Anij im an jab mol
Armij ro ekkã air lemnak kin juõn implant ak number eo ekabwilõñlõñ ñe rej roñ “kakõlle eo an kidu eo,” ak Bible eo ej tel ad lemnak ñan juõn men elaplok an wõr tokjen im elap tokjen ilo jitõb. Katak in ej kwalok kin ta eo Jeje ko rej kwalok kin ewi wawein an armij ro naaj kwalok ir make ibben Anij ak ri kijirãt eo An ilo ran ko eliktata. Kwonaj lo bwe kakōlkōl in ejjab baj juon kakōlkōl wōt — ej kwalok juon jokālet in mour eo am kin ia eo tiljek eo am ej bed ie im ta eo kwoj lukkun kabuñ ñane.
1. Bwe jeḷā ta kakōḷḷein kidu eo .
ej, jej aikuj mokta kile kidu eo. Ewi wāween an
Bible eo ej kwalok kake?
Uwaak:
A. Ej walok jen lojet (eoon 1).
B. Ej koba in kidu ko emān ilo Daniel jebta 7 (eoon 2).
Dragon eo ej lelok ñan e kajoor im maroñ (eoon 2).
D. Ej bōk juon kinej eo ekajur (eoon 3).
Kinej eo an ebin ej mour (eoon 3).
Ej juon kajoor in kien ekajur (eoon 3, 7).
G. Ej juon kajoor in kabuñ ekajur (eoon 3, 8).
H. Ej bōd kin blasphem (eoon 1, 5, 6).
I. Ej tarinae ibben im anjo ion ro rekwojarjar (eoon 7).
J. Ej iroij iumwin 42 allōñ (eoon 5).
K. Ewōr juon an nōm̧ba eo ekabwilōn̄lōn̄—666 (eoon 18).
Jet ian point kein ewōr ke juon aer ring eo ejelā kake? Rej aikuj! Kwar iion elōn iaer mokta ke jaar katak kin ri jumae Kraist ilo Daniel jebta 7. “Kidu” eo kar kwalok kake ilo Reveles̃õn 13:1 ej baj bar juon etan “jumae Kraist,” eo jaar katak jen Daniel 7 ej papacy eo. Kanan ko ilo book in Daniel im Reveles̃õn ekkã air kwalok elõñ alen, im melele ko rej kobaiki kajjojo ien ñan rejañ melele ko rejimwe. Innem kōtmene in katak jet men ko rekãl kin ri jumae Christ jen Bok in Katak in. Kiiō jen lale, juon kin juon, 11 point ko rej kwalok kin kidu eo...
A. Enaj kar walok jen lojet ( Revelesōn 13:1 ).
Lojet (ak den) ilo kanan ej jitōñlok ñan armij ak juon jikin eo elap armij ie ( Revelesōn 17:15 ). Innem kidu eo—juon Christ—enaj kar walok ibwiljin ailiñ ko rekar ejaak ilo lal eo kar jelā kake ilo ien eo. Papacy eo ear walok ilo Western Europe, innem ej jejjet ñan men in.
Juon Naan in Kōmeļeļe
Ilo an errā ippān kien eo an Anij n̄an kautiej armej otemjej (1 Piter 2:17), jej bōjrak ijin n̄an kile papacy eo kōn elōn̄ jerbal ko rem̧m̧an im m̧akūtkūt ko an. Aujpitōl ko an, jikin lale ajiri ro ejelok jemāer, lale ro rejeramōl, mweo ñan jinen ro rejjab belele, im lale ro rerūtto rej kamolol ibelakin lal. Emaron in nebar e kin elōn men ko. Ak, einwot aolep doulul ko jet, ear barāinwōt kōmman bōd ko relap. Anij ej kwalok jet ian bōd kein ilo Revelesōn. Irooj, eo ej kōjeraam̧m̧an im kaenōm̧m̧an, ej aikuj jet iien kauwe im kajim̧we. Jouj im kajjitōk ippān Jetōb eo An bwe en kōnono ippam̧ ilo am̧ wōnm̧aanļo̧k wōt im ekkatak unin kōnono in eaorōk.
B. Enaj kar juon kōllaajrak in kidu ko emān ilo Daniel jebta 7 (Revelesōn 13:2).
Etale keidi eo iumin ñan lale ewi wawein an aolep errā ippān doon:
Daniel jebta 7 Revelesōn jebta 13
Babilon Kidu eo ej einwot laion (eoon 4) "Loñin juon laion" (eoon 2)
Medo-Persia Kidu eo ej einwot bear (eoon 5) "Neen juon bear" (eoon 2)
Greece Leopard-like beast (vs. 6) "Einwot juon leopard" (eoon 2)
Rome Kidu eo ewōr joñoul an doon (eoon 7) "Ewōr ... joñoul doon" (eoon 1)
Kidu ko emān ilo Daniel 7 rej kwalok kaki einwot mõttan Antichrist, ak kidu eo, kinke papacy eo ear kobaik tõmak ko im manit ko an pagan jen aolep empire ko emen. Ear nuknuk ir ilo nuknuk in jitõb im kwaloki ñan lal in einwõt katak ko an Christian. Enin ej juon ian nan ko rej rejetake jen bwebwenato: "Ilo juon wāween, liin [papacy eo] ear copy jukjuk in pād eo an jen eo an Roman Empire, ear kōjparok im kōmman bwe en wōr tokjen melele ko an Socrates, Plato, im Aristotle, kar bōk jen Barbarian ro im Byzantine Roman Empire, ak ej bed wot ilo an make jen aolep men ko men ko jen ilikin." 1 Point in ej lukkun jejjet ñan pope eo.
C. Kidu eo ej aikuj bōk kajoor eo an, jikin jijet eo an (kapital), im maroñ eo an jān drakon eo ( Revelesōn 13:2 ).
Ñan kile dragon eo, jej etal ñan Reveles̃õn jebta 12, ijo kabuñ eo an Anij ilo ien jemlokin ej kwalok kake einwõt juõn kõrã erreo. Ilo kanaan, juon kōrā erreo ej jutak kōn armej ro an Anij ak kabun̄ eo em̧ool (Jeremaia 6:2 Aiseia 51:16). (Ilo Bok in Katak 23, jenaaj kwalok juon ekkatak eo elap kin kabuñ eo an Anij ilo ien jemlokin ilo Reveles̃õn jebta 12. Bok in Katak 22 ej kamelele kin Reveles̃õn jebta 17 im 18, ijo kabuñ ko rar buñ rej kõkkar kin juõn jinen eo ear buñ im leddik ro nejin rar buñ.) Kōrā eo erreo ej kwalok e einwõt juõn eo ej bõroro im ej pojak in keotak. Dragon eo ej jijet iturin, im kejatrikrik in "mōñā" niñniñ eo ilo ien lotak. Ak, ke niñniñ eo ej lotak Ej ko jen dragon eo, kadedelok jerbal eo An, innem wanlōñlok ñan lañ. Alikar bwe niñniñ eo ej Jisōs, eo Herod ear kajeoñ in kokkure ilo an kar mõn aolep niñniñ ro ilo Bethlehem ( Matu 2:16 ). Inem drakon eo ej kõkkar kin aelõñ in ri pagan ro ilo Rom, eo Herod ear juõn iroij ie. Kajoor eo itulikin karōk eo an Herod kar, emool, devil eo ( Revelesōn 12:7-9 ). Setan ej jerbal ikijen kien ko reoktak jen dron ñan kadedelok jerbal eo an enana ilo jekjek in, Rome eo an pagan.
Jenaaj kwalok ruo wōt nan in rejetake jen bwebwenato, meñe elōn: (1) "Kabuñ in Rome ... ear likit e make ilo jikin eo an Roman World-Empire, eo ej wõnmanlok eo an. ...Pope eo ... ej bōk jikin Caesar." 2 (2) "Kabuñ in Catholic eo ekajur ear diklok jen Roman Empire eo ear baptais. Rome ear oktak im bareinwõt oktak. Capital eo an Empire eo etto ear erom capital eo an Christian Empire. Opij eo an Pontifex Maximus ear wõnmanlok wõt ilo eo an Pope." 3 Innem men in ej barāinwōt jejjet ñan pope eo. Ear bōk jikin kwelok eo an im maroñ jen ri pagan Rome.
D. Enaj kar bōk juon kinej eo elap an mij ( Revelesōn 13:3 ).
Kinej eo elap ear walok ke iroij eo an Napoleon, Alexander Berthier, ear deloñ ilo Rome im bōk Pope Pius VI ilo Pāpode in 1798. Napoleon ear kakien bwe ilo ien mij eo an pope eo, enaj kar bōjrak jerbal in papa eo. Pope eo ear mij ilo France ilo August in 1799. "Jimettan in Europe rar lemnok ... bwe elañe ejelok Pope eo, Papacy eo ear mij." 4 Innem men in ej barāinwōt jejjet ñan pope eo.
E. Kinej eo ekajur enaj kar mour, im aolepen lal enaj kar kautiej kidu eo ( Reveles̃õn 13:3 ).
Jen ien eo ear kemour, kajoor in pope eo ear laplok. Rainin ej juon ian ro elaptata
doulul ko rekajur an kabuñ-politik im jikin ko rekajur ilo lal in.
KIN POPE EO:
Ej armij eo elaptata an jelā kake ilo lal in ad. Armej ro ilo lal in rej loe einwot juon ri tel eo ekajur. Elōñ thousand in Catholic ro im ro rejjab Catholic rej itok ñan ippān ñe ej loļo̧k aelōñ ko jet. Ilo 2015, ear konono mokta jen juon kwelok an U.S. Congress ñan ien eo moktata ilo bwebwenato.
IKIN PAPACY EO:
Juon ambassador in Amedka ear ba bwe Vatican ejjelok joñan einwot juon “jikin roñjake.”5 Papal structure emoj an pojak ñan an iroij ibelakin lal.
Alikar, kinej eo ej kemour im mejen ailiñ ko rej bed ion Vatican eo, ekkar ñan kanan eo ilo Bible eo.
F. Enaj kar erom juon kajoor in kien ekajur ( Revelesōn 13:3, 7 ).
Lale item E ilōñ.
G. Enaj kar erom juon dolul in kabuñ eo elap an kajoor ( Revelesōn 13:3, 8 ).
Lale item E ilōñ.
H. Enaj kar bōd in blaspim ( Revelesōn 13:5, 6 ).
Pope eo ej bōd kin blasphem kinke pris ro an rej ba rej jeorlok bwid ko im pope ro an rej ba bwe rej Christ.
I. Enaj kar tarinae im matõrtõr ro rekwojarjar ( Reveles̃õn 13:7 ).
Pope eo ear matõrtõr im kokkure elõñ million ri kwojarjar ro ilo ien ko rebin.
J. Enaj kar iroij iumwin 42 allōñ ( Revelesōn 13:5 ).
Pope eo ear iroij iumwin 42 allōñ in kanan, eo ej 1,260 yio, jen A.D. 538-1798.
Point ko H ñan J rej barāinwōt alikar an ekkar ñan papacy eo. Kōm kar kōnono kaki jidik wōt iien ijin kōnke raarkar lukkun kalikar ilo Study Guide 15, kajitok 8.
K. Enaj kar wor oran eo ealikar 666 (Revelesōn 13:18).
Eon in ej ba, “Ej oran armij,” im Reveles̃õn 15:2 ej jitõñlok ñan “oran etan.” Ta armij eo kwoj lemnok kake ñe kwoj lemnok kin pope eo? Ilo mol, jej lemnok kin pope eo. Ta etan eo an?
Enin ej juon nan in Catholic: “Taitōl eo an pope eo an Rome ej Vicarius Filii Dei” (Kajin Iñlij: “Vicar eo an Nejin Anij”).6 Malachi Martin, ilo The Keys of This Blood, ej kajerbal ejja taitōl eo wōt ñan pope eo ilo peij 114. Juon footnote ñan Reveles̃õn 13:18 ilo jet version ko an Douay ej ba “The numeral of his letters etan enaj kōmmane oran in.” Lale pija eo ilo turear, eo ej kwalok ta eo ej walok ñe jej kobaik joñan oran leta ko an etan. Bar juon alen, papacy eo ej jejjet ñan point in kile eo. Kidu eo ewōr “kakōļļe” ie ej papacy eo. Ejelok bar juon kajoor ilo bwebwenato emaron kar jejjet ñan 11 men kein. Kiiō ke jaar lukkun kile kidu eo, jemaroñ loe kakōlkōl eo an, ak kakōlkōl in maroñ. Ak mokta, jen lale kakōlkōl in maroñ eo an Anij.



2. Ta kakōlkōl eo an Anij, ak kakōlkōl, kin maroñ?
“Iar bareinwõt lewoj ñan ir Jabõt ko Aõ, bwe ren juõn kakõlle ikõtair im Iõ, bwe ren jelã bwe Ña Iroij eo ej kokwojarjar ir” (Ezekiel 20:12).
“Ej juon kakōlkōl ikōtaō im ro nejin Israel ñan indeeo, bwe ilo jiljino raan Irooj ear kōṃanṃan lañ ko im laḷ” (Exodus 31:17).
“Ear bōk kakōļļeen m̧wijm̧wij, juon sil in wānōk in tōmak eo eaar wōr ippān ke eaar jab m̧wijm̧wij, bwe en jemen ro otemjej rej tōmak, meñe rejjab m̧wijm̧wij, bwe ren bōk wānōk n̄an er barāinwōt” (Dri Rom 4:11).
Uak: Ilo jeje kein, Anij ej ba bwe Ear letok ñan kij Jabōt eo An einwot juon kakōlōl in kajoor eo An ñan kōmman im maroñ eo An ñan kokwojarjar (oktak im lomoren) kij. Ilo Baibōļ eo, naan kein sil, kakōļļe, kakōļļe, im kakōļļe rej kōjerbali ilo wāween ko reoktak.7 Kakōļļe eo an Anij, Jabōt, ej jutak kōn kajoor eo An ekwojarjar n̄an irooj āinwōt Rikōm̧anm̧an im Rilo̧mo̧o̧r. Revelesōn 7:1–3 ej ba enaaj jeje ioon bōran (ļōmņak ko—Dri Hibru 10:16 ) an armej ro An. Enaj kwalok bwe rej an im ewōr An kadkad. Dri Hibru 4:4–10 ej kamool men in ilo an ba bwe ñe jej deloñ ilo kakije eo An (bōk lomor), jej aikuj kejbãrok Jabõt eo An ilo ran eo kein kajiljilimjuon einwõt juõn kakõlle, ak kakõlle, in lomor. Kōjparok Jabōt eo em̧ool ej meļeļein bwe juon armej eaar leļo̧k mour eo an n̄an Jisōs Kraist im ej m̧ōņōņō in ļoor jabdewōt jikin Jisōs ej tōlļo̧k n̄ane. Kinke kakōlkōl eo, kakōlkōl eo, an maroñ im kajoor eo an Anij ej raan in Jabōt eo An ekwojarjar, ej einwot ke kakōlkōl eo, ak kakōļļe eo, an rikōjdat eo an Anij—kidu eo—emaroñ barāinwōt koba juon raan ekwojarjar. Jen lale elañe ej.
7Keidi Jenesis 17:11 ippān Rom 4:11 im Revelesōn 7:3 ippān Ezekiel 9:4

3. Ta eo pope eo ej ba ej kakōlkōl eo an, akakōlkōl, in maroñ?
Uak: Lale mōttan in jen juon katekism an Catholic:
“Kajjitōk: Ewōr ke bar juon wāween n̄an kam̧ool bwe Kabun̄ in ewōr an kajoor n̄an kōm̧m̧ani kwojkwoj ko an naan in jiron̄?
Uak: Elañe ear jab maroñ in, ear jab maroñ in kar kōmmane men eo me aolep ri kabuñ ro ilo ran kein rej errā ippān—eban kar maroñ in bōk jikin kōjparok Jabōt raan eo kein kajuon ilo wiik eo, ñan kōjparok Jabōt raan eo kein kajiljilimjuon, juon oktak eo ejelok mālim ilo Jeje ko.”8
Pope eo ej ba ijin bwe ear “ukõt” Jabõt ñan Jabõt im bwe enañin aolep kabuñ ko rar bõk raan eo ekwojarjar ekãl. Kin menin, pope eo ej ba bwe raan in Jabōt einwot juon raan ekwojarjar ej kakōlkōl, ak kakōlkōl, in kajoor im maroñ eo an.
8Stephen Keenan, Juon Katak in Katak [FRS No. 7.], (3rd American ed., rev.: New York, Edward Dunigan & Bro., 1876), p. 174.
4. Anij ear ke kanan kin kain oktak rot in?
Uak: Aet. Ilo an kwalok kin ri jumae Christ eo ilo Daniel 7:25, Anij ear ba bwe enaj kar “kõnan ukõt ien ko im kien.”
A. Ewi wāween an kar pope eo kar kajjieon̄ ukōt kien eo an Anij? Ilo jilu wāween ko: Ilo katekism ko an ewōr an (1) ear jolok kien eo kein karuo nae kabuñ ñan ekjap ko, im (2) ear kadiklok
kein kajilu (Sabbath) kien jen 94 nan ko ñan jiljino wōt. Kien eo kin Jabōt (Exodus 20:8–11) ej kalikar ilo alikar bwe Jabōt ej raan eo kein kajiljilimjuon ilo wiik eo. Einwot an kar oktak jen papacy ilo catechism eo an, kien eo ej ba, “Kememej bwe kwon kokwōjarjar raan in Jabōt.” Ilo an jeje āindein, emaron jitōñ ñan jabdewōt raan. Im, āliktata, lio (3) ear kōjepel kien eo kein ka joñoul
ilo ruo kien ko.
B. Ewi wawein an kar pope eo kar kajeoñ in ukōt ien ko an Anij? Ilo ruo wāween ko: (1) Ear kajjieon̄ ukōt iien Jabōt jān raan eo kein kajiljilimjuon n̄an raan eo kein kajuon. (2) Ear bareinwõt kajeoñ in ukõt “ien” eo an Anij ñan jinoin im jemlokin awa in Jabõt. Ijellokin an kar bwine raan in Jabōt jen tulo in al ilo boñ in Bōļaide ñan tulo in al ilo boñ in Jabōt einwot an Anij kakien (Livitikōs 23:32), lio ear bōk manit eo an ri Rom ro ñan bwine raan eo jen lukwon boñ in Jabōt ñan lukwon boñ in Jabōt. Anij ear kanan bwe “oktak” kein renaj kar kajeoñ in kōmmane jen kidu eo, ak ri jumae Kraist.
Lale mōttan in jen juon katekism an Catholic:
"Kajjitōk: Ewi raan in Jabōt?
Jabōt ej raan in Jabōt.
Kajitōk: Etke jej kōmman raan in Jabōt ijellokin raan in Jabōt?
Jej kōmmane Jabōt ijellokin Jabōt kinke Kabuñ in Catholic ear ukōt raan in Jabōt ñan Jabōt." 9
Enin bar juon nan in Catholic: "Kabuñ in ej bed ilōñ in Bible eo im ukōt in kōjparok Jabōt jen Jabōt ñan Jabōt ej juon kein kamool eo emol kin mol in." 10
Pope eo ej ba ilo melele kein bwe an kar emman an oktak kejbarok Jabōt ñan kabuñ ilo Jabōt ej juon kein kamool bwe maroñ eo an elaplok, ak "ilōñ jen," Jeje ko.
9Peter Geiermann, The Convert's Catechism of Catholic Doctrine (St. Louis, B. Herder Book Co., 1957 ed.), p. 50.
10The Catholic Record (London, Ontario, Canada, Sept. 1, 1923).

5. Ewi wāween an jabdewōt eo ewōr an bōro em̧m̧an maron̄ kajjieon̄ ukōt raan eo ekwojarjar an Anij?
Uak: Kimij kajitõk ibben papacy eo, “Kwar lukkun ukõt Jabõt ñan Jabõt ke?” Ej uwaak, “Aet, jekar kōmmane. Ej am kakōlkōl, ak kakōlkōl, in maroñ im kajoor.” Jej kajitōk, “Ekōjkan am kar lemnok in kōmmane men in?” Meñe ej juon kajitok eo elap tokjen, kajitok eo papacy ej kajitõk ibben Protestant ro elaplok an aorōk. Jouj im lukkun riiti:
“Kwoj ba ñan ña bwe Jabōt ej Jabōt an Ri Jew ro, ak bwe Jabōt eo an Rikirijin emōj an oktak ñan Jabōt. Kar ukōte! Ak jān wōn? Wōn eo ewōr an maroñ ñan ukōt juon kien ealikar an Anij Ekajoor Otem Kajoor? Ñe Anij ej kōnono im ba, Kwon kōjparok raan eo kein kajiljilimjuon, wōn eo enaaj peran in ba, Jaab, kwomaroñ jerbal ilo raan eo kein kajiljilimjuon; ak kwoj aikuj in kokwōjarjar raan eo moktata ilo jikin eo an? raan eo kein kajiljilimjuon ej juon ian kien ko joñoul;
Ekaburomõjmõj, kabuñ in Catholic im Protestant rej jutak ilo bwid kin air jolok Jabõt eo an Anij —kakõlle eo An.
11Library in Christian Doctrine: Etke Kwojjab Kōjparok Ran in Jabōt? (London: Burns im Oates, Ltd.), pp. 3, 4.
Ri tel in kabuñ ro rej kajekdon Jabōt eo ekwojarjar an Anij renaj jelmae illu eo An.

6. Ta naan in kakkõl ko rel̦l̦ap me Anij ear litok ikijjeen kien eo An im kakõl̦l̦e eo An, ak kakõl̦l̦e eo An?
Uwaak:
A. Anij ej kakkōl ritōl ro an kabun̄ ņae aer kōm̧m̧an bwe armej ren bōd ilo an ba bwe jet
kien ko rejjab aorōk ( Malakai 2:7–9 ). N̄an waanjon̄ak, jet ritōl ro rej katakin, “Ejjab aorōk ta raan eo kwoj kōjparok.”
B. Anij ej kakkōl armij ro rej kōnaan bwe ri jerbal ro air ren kwalok bwebwenato ko rejimwe jen mol eo kin kien eo An (Aiseia 30:9, 10).
C. Anij ej kakkōl armij ro kin air kapen burueir nae mol in kien eo An (Zekaraia 7:12).
D. Anij ej kwalok bwe jorrāān, jorrāān, apan̄ ko, im jorrāān ko an laļ in rej itok kōnke armej rejjab kōņaan ļoor kien eo An—im raar barāinwōt kajjieon̄ ukōte (Aiseia 24:4–6).
E. Anij ej kakkōl ritōl ro an kabun̄ ro rej m̧akoko in kwaļo̧k kanaan ko an iien āliktata (Aiseia 29:10, 11).
F. Anij ej kakkōl bwe ritōl ro rej katakin bwe ejjeļo̧k oktak ikōtaan men ko rekwojarjar (āinwōt
Jabōt eo ekwojarjar an Anij) im men ko rekāāl (āinwōt Jabōt) renaaj jelm̧ae An illu (Ezekiel 22:26, 27
31).
7. Revelesōn 13:16 ej ba armej renaaj bōk
kakōḷḷe in kidu eo ilo deṃan ak ilo pein.
Ta melelen men in?
Uak: Bōran ej jutak kin lemnok (Dri Hibru 10:16). Juon armij enaj kakōlkōl ilo turin mejen kin juon pepe ñan kōjparok Jabōt einwot juon raan ekwojarjar. Pein ej juon kakōlkōl in jerbal (Ekklisiastis 9:10). Juon armij enaj bōk kakōļļe ilo pein ilo an jerbal ilo Jabōt eo ekwojarjar an Anij ak ilo an etal ippān kien ko an Jabōt kōn un ko rejim̧we (jerbal, baam̧le, im ko jet). Kakōlkōl eo, ak kakōlkōl eo, ñan Anij ak kidu eo enaj jab alikar ñan armij ro. Kwonaj, ilo mol, kakōlkōl eok make ilo am bōk kakōļļe eo an Anij—Jabōt—ak kakōļļe eo an kidu eo—Jabōt. Meñe armij ro rejjab loe, Anij enaj jelā wōn eo ewōr an kakōlkōl (2 Timote 2:19).

8. Ekkar ñan Aiseia 58:1, 13, 14 , ta ennaan eo eaorõk me Anij ej kwal̦o̦k ñan armej ro An ilo raan ko ãliktata?
“Kwon lamõj, jab tiriamokake, kwon koutiej ainikiõm einwõt juõn jilel, kwon kennanek armij ro Aõ bwid ko air.…Elañe kwoj jolok neōm jen Jabōt, jen am kōmman am kōnan ilo raan eo Ao ekwojarjar, im naetan Jabōt juon menin kamõnõnõ ... innem kwonaj mõnõnõ ilo Iroij” (Aiseia 58:1, 13, 14).
Uak: Ej ba ñan jiron armij ro An bwe rej jerawiwi kinke rej rup ilo raan eo An ekwojarjar, im Ej kajjitōk ippāer bwe ren bōjrak jen air rupe Jabōt bwe En maroñ in kejerammõn ir. Ej kōnaan bwe ri jilek eo An en konono ilo ainikien elap bwe armij ro ren roñjake. Lale bwe enjeļ eo kein kajilu ilo Revelesōn 14:9–12, eo ej bōktok ennaan eo kōn kakōļļeen kidu eo, ej kōnono kōn juon ainikien eļap barāinwōt (eoon 9). Ennaan eo elap an aorōk bwe jen maroñ in bōke einwot juon men eo ekkā an walok. Ej juon menin mour-ak-mij! Jisōs ej ba sip ko An, ak armej ro, renaaj ļoor E n̄e Ej kūr er ( Jon 10:16, 27 ).

9. Armej ro rej kabuñ ilo raan in Jabōt einwot juon raan ekwojarjar ewōr ke kakōl in kidu eo kiiō?
Uak: Ejjab! Ejelok armij enaj bōk kakōlkōl in kidu eo mae ien kabuñ ilo Jabōt ej erom juon men eo kien ej kōmmane. Ilo ien eo, ro rej pepe in lor katak ko reriab an kidu eo im kabuñ ilo raan in Jabōt—raan eo ekwojarjar an kidu eo—renaj bōk kakōlkōl eo an. Ro rej ļoor Jisōs im pokake m̧ool eo An renaaj kōjparok raan in Jabōt eo An im bōk kakōļļe eo An. Ro rej kōtmene in bōjrak jen kakōlkōl eo an kidu eo ilo ilju jeklaj rej aikuj in jutak iumin flag in Jabōt eo an Jisōs kiiō. An kajoor ej bed ñan ro rej bokake E ( Jerbal 5:32 ). Ilo an ejelok E, jejjab maroñ in kōmman jabdrewot ( Jon 15:5 ). Ippān, men otemjej remaroñ ( Mark 10:27 ).


10. Ekkar ñan bok in Revelesõn, wõn ro Jon ear loe ilo aelõñ indeeo eo an Anij?
Uak: Uak eo ej jilu im elukkun alikar:
A. Ro ewōr ippāer kakōļļe eo an Anij—kakōļļe (Jabōt eo An)—ilo bōraer (Revelesōn 7:3, 4).
B. Ro rar jab kōnan kile kidu eo ak ekjab eo an im ro rar jab kōnan bōk kakōļļe eo an ak etan ilo bōraer ( Revelesōn 15:2 ).
C. Armej ro rej—rainin im ñan indeeo—rej lor ijo Jisōs ej tellok ie, liki E ilo aolep men ( Reveles̃õn 14:4 ).
11. Ta eo Jijej ej ba ñan armej ro ilo raan kein?
“Eo ej ļoor Eō e jāmin etetal ilo marok, a meram in mour ippān” ( Jon 8:12 ).
Uak: Ej juon kallimur emman! Elañe jej lor E, jejamin jemlok ilo marok ak jenaaj, ijellokin, bōk mol eo eaiboojoj. Bar juon, ļoor E im kōjparok Jabōt eo An enaaj likūt kakōļļe eo an Anij ioon bōrad im kōjparok kōj jān nan̄inmej ko rekauwōtata (Sam 91:10) me renaaj wōtlo̧k ioon ro rejjab pokake (Revelesōn 16). Ej barāinwōt kakōļļeik kōj āinwōt pojak n̄an ukok ilo itok eo an Jisōs kein karuo. Ej juon kein kejbarok im kallimur eo Anij ear letok ñan kij!
Juon kakkōl eo emōkaj
Kwonaj lo elaplok melele ko rekabwilōnlōn ilo am katak jilu Study Guide ko eliktata jen 9 ko rej konono kin ennan ko an enjel ro jilu ilo Reveles̃õn 14:6–14. Study Guide kein renaj kwalok (1) jerbal eo an United States ilo tarinae eo eliktata ion lal, (2) ewi wawein an kabuñ ko im kabuñ ko ilo lal in naaj bōk koņaer, (3) ta jekjek ko an lal in renaj kōmman bwe en mõkaj tarinae eo eliktata ion lal, im (4) wāween eo ekabwilōñlōñ an Satan ñan m̧oņe billion armej. Elañe kwoj lemnok kin ta eo kabuñ ko an Protestant rej ba kin claim eo an pope ñan ukōt Jabōt ñan Jabōt, nan ko rej walok ilo peij ko ruo tok renaj letok uwaak ko rekabwilōnlōn.
12. Anij ej kajjitōk ippam bwe kwon kōjparok raan in Jabōt eo An ekwojarjar ilo raan eo kein kajiljilimjuon āinwōt juon kakōļļe bwe kwar bōk lo̧mo̧o̧r eo An im naaj ļoor E jabdewōt jikin Ej tōl eok n̄ane. Kwonaaj ke pepe kiiō n̄an jino kōjparok Jabōt eo An ekwojarjar?
Uwaak:
Kajjitōk ko ñan Ļōmņak
Kōmeļeļe ko jān Kabun̄ ko im Ritōl ro jet kōn Jabōt
Uwaak:
Baptist: “Ekar wor im ewōr juon kien ñan kōjparok raan in Jabōt, ak raan in Jabōt eo ekar jab Jabōt. ... Enaaj ba, mekarta, im ippān jet kwaļo̧k anjo̧, bwe Jabōt eo kar ukōte jān raan eo kein kajiljilimjuon n̄an raan eo kein kajuon in wiik eo. ... Ia eo emaron̄ in loe rekoot in kain kōm̧m̧an rot in? Jab ilo Kallim̧ur Ekāāl.—Ejjeļo̧k kein kam̧ool eo em̧ool kōn oktak eo kōn oktak eo. Jabōt jen raan eo kein kajiljilimjuon ñan raan eo kein kajuon ilo wiik eo.” Dr. Edward T. Hiscox, ri jeje eo an The Baptist Manual, ilo juon peba eo ear riiti mokta jen juon kwelok in rikaki ro ilo New York kar kōmmane ilo Nobōmbā 13, 1893.
Catholic: “Kwomaroñ read Bible eo jen Jenesis ñan Reveles̃õn, im kwoban lo juõn wõt line ej kamol bwe en kwojarjar ran in Sunday. Jeje ko rej kamol bwe ren kejbãrok ran in Saturday ilo kabuñ, juõn ran eo [Catholic ro] rejjab kokwojarjare.” James Cardinal Gibbons, Tōmak eo an Ro Jemed, 93rd edition, 1917, p. 58.
Kabun eo an Kraist: “Āliktata, ewōr ippād naan in kam̧ool eo an Kraist kōn men in. Ilo Mark 2:27, ej ba:
‘Jabōt kar kōmmane ñan armij, im jab armij ñan Jabōt.’ Jen eoon in ej alikar bwe Jabōt kar kōmmane jab ñan ri Israel ro wōt, einwot an Paley im Hengstenberg kōnan bwe jen tõmak, ak ñan armij ... melelen, ñan bwij eo. Kin menin jej jemlok bwe Sabbath kar kokwojarjare jen jinoin, im bwe kar lelok ñan Adam, meñe ilo Eden, einwot juon ian jikin ko moktata me Anij ear karõki ñan mõnõnõ eo an armij otemjej.” Robert Milligan, Scheme of Redemption, (St. Louis, The Bethany Press, 1962), p.
Congregationalist: “Jabōt in Christian [Jabōt] ejjab bed ilo Jeje ko, im ear jab jen kabuñ eo etto kar naetan Jabōt.” Dwight's Theology, Vol. 4, p. 401. Episcopal: “Jabōt (Dies Solis, ilo calendar eo an Rom, ‘raan in al,’ kinke kar kōjenolok ñan
al), raan eo moktata ilo week eo, kar bōke jen Christian ro mokta einwot juon raan in kabuñ. ... Ejelok kakien ko ñan kōjparoke rej bed ilo Kallimur Ekãl, ak, emool, ejjab kakien ñan kejbãroke.” "Sunday," Juon bok in kabuñ, Vol. 3, (New York, Funk im Wagnalls, 1883) p.
Lutheran: “Kōjparok raan eo an Irooj [Jabōt] ejjab pedped ioon jabdewōt kien jān Anij, ak ioon mālim eo an kabun̄ eo.” Augsburg Confession of Faith, kar kwalok ilo Catholic Sabbath Manual, Part 2, Chapter 1, Section 10.
Methodist: “Bōk menin Jabōt. Ewōr kōmeļeļe ko ilo Kallim̧ur Ekāāl kōn wāween an kabun̄ eo kar itok n̄an kōjparok raan eo m̧oktata ilo wiik eo āinwōt raan in kabun̄ eo an, bōtaab ejjeļo̧k eoon ej jiron̄ Rikirijin ro n̄an kōjparok raan eo, ak n̄an ukōt Jabōt eo an Riju n̄an raan eo.” Harris Franklin Rall, Christian Advocate, Juļae 2, 1942.
Moody Bible Institute: “Jabōt ekar juon menin aikuj ilo Eden, im ekar jerbal jān tōre eo. Kien in kein kajilu ej jino kōn naan eo ‘kememej,’ ej kwaļo̧k bwe raan in Jabōt ekar pād wōt ke Anij ekar je kien eo ioon tebōļ dekā ko ilo Sainai. Ekōjkan an armej maron̄ ba bwe kien in juon wōt emōj an jako ke rej kōtļo̧k wōt kien ko jiljino jet?” D. L. Moody, Weighed im Wanting, p. 47.
Presbyterian: “M̧ae iien eo, kōn menin, emaron̄ kwaļo̧k bwe aolepān kien eo an mour erreo em̧ōj an jako, Jabōt enaaj jutak. ... Katak eo an Kraist ej kam̧ool indeeo eo an Jabōt.” T. C. Blake, D.D., Theology Condensed, pp. 474, 475.
Pentecostal: “ ‘Etke jej kabuñ ilo Jabōt? Bible eo ejjab ke katakin kij bwe Jabōt ej aikuj in raan in Irooj?’ ... Alikar jenaaj aikuj in pukōt uwaak eo jān bar juon jikin ijello̧kin Kallim̧ur Ekāāl” David A. Womack, "Jabōt ej ke raan in Irooj?" Pentecostal Evangel, Aug. 9, 1959, No. 2361, p. 3.
Encyclopedia: “Jabōt ej juon etan kar lelok jen ri ailiñ ko ñan ran eo moktata ilo week eo, kinke ej raan eo rej kabuñ ñan al. ... Ran eo kein kajiljilimjuon kar kōjeramman im kokwōjarjar jen Anij make, im ... ej aikuj menin mour ko An bwe ren kōjparoke ñan E. Kien in ej juon eddo eo an aolep im indeeo.” 1890 ed., p. 561.