
Lesson 6:
Written in Stone!

Katak 21 in 27 • ⏱ 10–15 minutes • ✅ Ejelok wōnāān • 📖 Bible-based
USA ilo kanan in Bible eo — Juon ailiñ eo ewōr an jerbal ilo ien jemlokin
Ailiñ eo ekajur tata ion lal emaron ke wor an jikin ilo ien kanan eo an Anij? Katak in ej kwalok kin ewi wawein an Amedka walok ilo visōn eo an Reveles̃õn kin ien ko jemlokin im ej kamelele kin unin an kar walok im jelet eo an ear jab baj walok wõt ak ear mõttan juõn bwebwenato elaplok. Kwonaaj loe jemjerā ko rekabwilōnlōn ikōtaan kanaan im bwebwenato ko me rej jipan̄ kōmeļeļeik jerbal eo an Amedka ilo m̧akūtkūt ko āliktata an laļ in.
1. Ruo ailiñ ko rekajur rej kõkkar kaki ilo Reveles̃õn jebta 13. Ta kajur eo moktata?
Uak: Kidu eo ewōr jiljilimjuon bōran ( Revelesōn 13:1-10 ) ej pope eo an Rome.
(Lale Study Guide 15 ñan juon ekkatak eo eweeppān kin unin kōnono in.) Kememej bwe kidu ko ilo kanan in Bible rej kõkkar kin ailiñ ko ak iroij ko rekajur (Daniel 7:17, 23).
Ilo 1798, General Berthier ear kōmman juon jorrāān elap ñan pope eo ke ear bōk pope eo.

2. Ilo yio ta eo kar kanan bwe pope eo enaj kar jako an maroñ im maroñ ion lal?
“Ekar lelok ñan e maroñ bwe en jerbal iumin eñoul ruo allōñ” ( Revelesōn 13:5 ).
Uak: Bible eo ear kanan bwe papacy eo enaj kar jako an maroñ im maroñ ilo jemlokin 42 allōñ ko. Kanaan in ear jejjet kitien ilo 1798, ke General eo an Napoleon Berthier ear bōk pope eo im maroñ in pope eo ear bōk jorrāān eo an.
(Ñan melele ko relaplok, lale Bok in Katak 15.)
Eoon eo ej bōk jen New King James Version®. Copyright © 1982 by Thomas Nelson, Inc. Kar kōjerbale kin mālim. Aolep maroñ ko rej bed wot. Kidu eo ilo Reveles̃õn 13:11-18 ej kõkkar kin Amedka.

3. Ta ailiñ eo kar kanan kake bwe enaj kar walok ilo ien eo ke papacy eo ear bōk kinej eo an?
“Iar lo bar juon kidu ej wanlōñtok jān laḷ, im ippān ruo doon āinwōt juon lamb, im ej kōnono āinwōt juon drakon” ( Revelesōn 13:11 ).
Kanaan eo ear kwalok bwe Amedka enaj kar walok jen juon jikin eo edik armij ie.
Uak: Pope eo kar kwalok kake ilo eon 10 ear walok ilo 1798, im kajoor eo ekãl (eoon 11) ear walok ilo ien eo. Amedka ear kwalok an anemkwoj ilo 1776, ear vote kin Constitution eo ilo 1787, ear bōk Bill in Rights ilo 1791, im ear alikar an kar kile einwot juon ailiñ eo ekajur ilo 1798. Iien eo ej alikar an ekkar ñan America. Ejelok bar juon kajoor emaron kar maroñ in bōk jikin.
4. Ta mel̦el̦ein an kidu eo “itok jãn lal̦”?
Uak: Ailiñ in ej walok "jen lal" ijellokin jen den einwot an kar ailiñ ko jet kar kwalok kaki ilo Daniel im Reveles̃õn. Jejeļā jān Revelesōn bwe dān ej kōmeļeļeik jikin ko ilo laļ in me eļap armej ie. "Dān ko kwaar loe, ijo kōrā eo ekijoñ ej jijet ie, rej armej ro, im jar ko, im aelōñ ko, im kajin ko." Revelesōn 17:15. Kin menin, lal in ej jutak kin men eo eoktak. Melel in ej bwe ailiñ in ekãl enaj kar walok ilo juon jikin ilo lal in eo ear ejelok armij ie mokta jen jemlokin 1700 ko. Ear jab maroñ walok ibwiljin ailiñ ko reobrak im rej tarinae ilo Lal eo Mokta. Ear aikuj in walok ilo juon continent eo edik armij ie.
5. Ta eo ej kõkkar kake kin ruo doon ko an einwõt lamb im ejelok crown ko?
Uak: Horn ko rej jutak kin king ro im ailiñ ko ak kien ko (Daniel 7:24; 8:21). Ilo jekjek in, rej jutak kin ruo kien ko an Amedka: anemkwoj in armij im anemkwoj in kabuñ. Pedped kein ruo kar barāinwōt ņa etaer “republicanism” (juon kien ejjeļo̧k an kiin̄) im “Protestantism” (juon kabun̄ ejjeļo̧k an pope). Ailiñ ko jet jen ien ko etto rar tax armij ro ñan rejetake juon kabuñ an kien. Enañin aolep rar bareinwõt kaeñtan ri jumae kabuñ ro. Ak Amedka ear ejaake juon men ekāāl: anemkwoj ñan kabuñ ilo ejelok bōbrae jen kien. Ejelok crown ko ej melelen juon wewein kien eo an republican, jen juon monarchy. Dun ko einwot lamb rej kalikar juon ailiñ eo ejelok ruōn, edik, jab kaeñtan, yokwe ainemõn, im ilo jitõb. (Jisōs ej 28 alen ilo Revelesōn.)
Kakōļļe eo ejenolo̧k: Ewi jon̄an ad kōņaan bwe jen maron̄ bōjrak ijin ilo kōmeļeļe eo an Jisōs kōn Amedka—ak jejjab maron̄, kōnke Ear jab bōjrak. Ta eo ej walok tokelik emaron in inebata. Amedka ej juon ailiñ elap, ippāñ anemkwoj in lemnok, press, konono, im jerbal; ien ko remman an; melele eo an kin ikkure eo ejimwe; an tiriamo ñan ro rejjab maroñ; im wāween an Christian. Ejjab weeppān, ak meñe āindein, elōn armej jān ipeļaakin laļ in rej pukōt n̄an erom armej ro an kajjojo iiō. Ekaburomõjmõj, ailiñ in elap an jerammõn enaj oktak elap.

6. Ta melelen Reveles̃õn 13:11 ke ej ba bwe Amedka enaj konono “einwõt juõn drakon”?
Uwaak: Einwot am kar katak ilo Study Guide 20, dragon eo ej Satan, eo ej jerbal ikijen kajur ko an lal in ñan kajutak ailiñ eo an make im ñan kokkure kabuñ eo an Anij ilo an matõrtõr im kokkure armij ro an Anij. Mejenkajjik eo an Satan ej ñan bōk throne eo an Anij im kamakit armij ro ñan kabuñ im bokake e. (Lale Study Guide 2 ñan melele ko.) Innem, konono einwot juon dragon ej melelen bwe Amedka (iumin maroñ eo an Satan) enaj, ilo ien eo eliktata, kamakit armij ro ñan kabuñ ilo jab ekkar ñan lemnok eo air ak renaj bōk kaje.


7. Ta eo Amedka enaj kōmmane bwe en kōmman an konono einwot juon dragon?
Uak: Lale men kein emen raorōk:
A. “Ej kōjerbal aolep maroñ ko an kidu eo moktata” ( Reveles̃õn 13:12 ) Amedka enaj erom juõn kajur in matõrtõr eo enaj kamakit armij ro ñan etal nae bõklikit eo air, einwõt an kar Rome an pope eo kõmmane —eo ej kwalok kake ilo mõttan eo moktata in Reveles̃õn jebta 13.
B. “Ej kōmman bwe lal im ro rej jokwe ie ren kabuñ ñan kidu eo moktata, eo kinej eo an e ar mour” ( Revelesōn 13:12 ). Amedka enaj tel ailiñ ko ibelakin lal ilo air kamakit air tiljek ñan ri jumae Christ. Men eo ej bed ie ej kin kabuñ. Wōn eo kwonaj kabuñ ñane im bokake? Enaaj ke Kraist, Rikōm̧anm̧an im Ripinmuur eo am̧, ak rijum̧ae Kraist? Aolep armij ion lal renaj kabuñ ñan juon ak eo juon. Ial eo an Setan enaj walok einwot elap an jitõb, im men in bwilõñ ko rekabwilõñlõñ renaj walok (Reveles̃õn 13:13, 14) —ko renaj mone billion armij (Reveles̃õn 13:3). Ro rejjab kōnan kobalok ibben jukjuk in bed in renaj watõk ir einwõt ro rej jebel, rebin burueir, rekajur,im jab yokwe ailiñ eo an. Jisōs ear naetan Protestant America ilo ien jemlokin juon “rikanaan riab” (Revelesōn 19:20; 20:10), kinke enaj walok ilo jitõb im tiljek ak enaj Satanic ilo an kõmman. Men kein otemjej remaroñ in einwot jab maroñ, ak nan ko an Jisōs rej iien otemjej liki im mol (Taitōs 1:2). Ear kwalok kin wõnmanlok im buñ eo an emen ailiñ ko an lal im ri jumae Christ (Daniel jebta 2 im 7) ilo ien eo ke kain kanan rot kein rar einwõt men ko rekabwilõñlõñ im jab tõmak. Ak aolep men ko rar walok einwot kar kōtmene kake. Naan in kakkōl eo an ñan kōj rainin kōn kanaan ej, “Iar ba ñan koṃ ṃokta jān an itok, bwe ñe ej waḷọk, koṃwin tōmak” ( Jon 14:29 ).
C. “Ej jiron ro rej jokwe ion lal bwe ren kōmman juon ekjab ñan kidu eo ear kinejnej kin jāje im mour” ( Revelesōn 13:14 ). Amedka enaj kōmman juon ekjab ñan kidu eo ilo an kōmman kien kin jerbal in kabuñ. Enaj kōmman kakien ko rej aikuj kabuñ im kamakit armij ro ñan air bokake ak jelmae mij. Jerbal in ej juon copy—ak “pija”—in kien eo an kabuñ eo an pope eo ear iroij kake ilo ien eo ear lap an maroñ ilo ien ko etto, ke elõñ million armij ro rar mij kin tõmak eo air. Amedka enaj kobaik kien eo an armij im kabuñ in Protestant ilo juon “pare” eo enaj rejetake pope eo. Innem enaj kareel aolep ailiñ ko ilo lal in bwe ren lor joñok eo an. Kin menin, pope eo enaj bōk jipan ibelakin lal.
D. “Im kōmman bwe ren mõn ro re jab kabuñ ñan ekjab in kidu eo” ( Revelesōn 13:15 ). Amedka, einwot iroij in jukjuk in bed in, enaj bar jelet ailiñ ko ibelakin lal in bwe ren lelok juon kaje in mij ion aolep ro rejjab kōnan kabuñ ñan kidu eo ak ekjab eo an. Bar juon etan kumi in ej jerbal ibelakin lal ej “Babylon eo Elap.” (Lale Study Guide 22 ñan melele ko jet.) Alliance in ibelakin lal enaj, ilo etan Christ, bōk jikin kajur eo an policeman eo ñan an Jitõb Kwojarjar in kareel armij—im enaj kamakit kabuñ.
8. Ta men ko renaj kōjerbal kajoor im ekajet in mij eo enaj walok?
“E ar lelok ñan E maroñ in lelok menono ñan ekjab in kiru eo, bwe ekjab in kiru eo en konono im mõn ro otemjej re jab kabuñ ñan ekjab in kiru eo. Ej kõmman bwe ro otemjej re jab kabuñ ñan ekjab in kiru eo ren mõn ir. Ej kõmman bwe armij otemjej, ro redik im relap, ro re mweie im ro rejeramel, ro rej anemkwoj im ro dri kamakoko, ren bõk juõn kakõlle ion peir anbijmaroñir ak ion demair, im bwe ejelok en en wiaik ak wiakake ijellokin wõt juõn eo ewõr kakõlle in ak oran in kidu eo ion etan” ( Revelesōn 13:15–17 ).
Uak: Point ko eliktata in akwāāl eo renaj kabuñ im bokake kidu eo im bōk kakōļļe eo an—kautiej Jabōt āinwōt juon raan ekwojarjar ejjab m̧ool ņae kabun̄ im pokake Kraist im bōk kakōļļe eo An ilo kautiej Jabōt eo ekwojarjar ilo raan eo kein kajiljilimjuon. (Ñan melele ko relaplok, lale Bok in Katak 20.) Ñe abañ ko rej alikar im armij ro rej aikuj in rupe Jabōt ak naaj mõn ir, ro rej kãlet Jabõt renaj, ilo mol, kabuñ ñan kidu eo. Renaaj kar kālet n̄an pokake naan eo an juon menin kōm̧anm̧an, juon armej, ijello̧kin naan eo an Rikōm̧anm̧an eo aer, Jisōs Kraist. Enin ej nan eo an papacy eo make: "Kabuñ eo ear ukōt Jabōt ñan Jabōt im aolep lal rej bukwelōlō im kabuñ ilo raan eo ilo aer pokake kakien ko an Kabuñ in Catholic" (Hartford Weekly Call, February 22, 1884).

9. Juon kien emaron ke lukkun lale wia im wiakake?
Uwaak: Ilo ien Pata eo an Lal in Kein Karuo, kar kōmman bwe en wor ration stamp ko ñan men ko einwot sugar, taier, im fuel. Eļan kar ejjeļo̧k stamp kein, m̧ani eaar ejjeļo̧k tokjān. Ilo ien in ewor computer, juon wewein einwot in enaj kar bin ñan kōmmane. Einwõt juõn wanjoñok, elañe kwar jab errã ñan jerbal ibben coalition eo ibelakin lal, Social Security Number eo am emaroñ kar deloñ ilo juõn database, im kwalok bwe kwojjab maroñ in wia. Ejelok armij ejelā ewi wawein an men kein naaj walok, ak kwomaroñ liki bwe enaj walok—bwe ilo Reveles̃õn 13:16, 17, Anij ej ba enaj walok.
Ruo kajoor ko rej walok
Revelesōn jebta 13 ej alikkar. Ruo ailiñ ko rekajur renaj walok ilo ien jemlokin: Amedka in Amedka im kien eo an pope. Amedka enaj rejetake papacy eo ilo an tel juon jerbal ñan kamakit armij ro ibelakin lal in ñan kabuñ ñan kajur in kidu eo (papacy) im bōk kakōlkōl eo an ak renaj jelmae mij.
Kajjitōk ko ruo tok ālik renaaj etale kajoor in kajoor kein ruo.
Papacy ej kajoor tata ilo kabuñ im kien ion lal.

10. Ewi joñan an kajoor im ļap an jelet pope eo
rainnin?
Uak: Ej maroñ in ba bwe ej kajoor tata ilo kabuñ-politik ilo lal in. Enañin aolep ri tel ro
ailiñ eo ewōr juon an ambassador ak state representative ilo Vatican. Lale mol kein:
A. Loļo̧k eo an Pope Francis n̄an Amedka ilo 2015 eaar bōktok jim̧or meļeļe ko an pastoral im political.
Cardinal Timothy Dolan ear ba, “Elaplok an kajeoñ in kōmman bwe en diklok an aorōk im kajoor in pope eo, elaplok an armij ro lale e.” —CBS jibboñ in, Jeptomba 22, 2015
B.Mejenkajjik eo an pope eo ej ñan kobaiktok lal in Christian. Ilo Jānwōde 2014, Francis ear tōl juon jerbal in kabuñ ilo Basilica eo an St. Paul ibben Orthodox, Anglican, Lutheran, Methodist, im ri utiej ro jet an Christian im kar kalikar aikuj eo ñan juon wōt Christian. Francis ear ba, “Ejjab emman ñan lemnok bwe ‘jebel ko ilo Kabuñ in einwot juon men eo ej walok, im jab maroñ in bōbrae,’ kinke ‘jebel ko rej kokkure enbwinnin Kraist [im] rej kakkure kennan eo jej kir ñan lelok ñan e iman lal in.’ ” —Catholic Herald, January 27, 2014
C. Uak eo ibelakin lal ear lukkun lap ke ri tel ro rej oktaklok ñan e ñan ainemõn. Francis ear kōmmane juon kwelok in jar ilo Vatican ibben ri tel ro an Israel im Palestine. Innem, pope eo, eo einwot juon Latin America ear lap an tõmak ilo Havana, ear jibañ kōmman ial eo ñan U.S.-Cuba thaw. —Sylvia Poggioli, National Public Radio, Eprõl 14, 2016
Loļo̧k eo an D. Francis n̄an Amedka ilo 2015 eaar bōktok juon uwaak eo ejjab kar waļo̧k m̧okta jān ritōl ro an Amedka: Būreejtōn Obama eaar make yokyokwe Pope Francis ke eaar tōpar juon jikin baļuun an U.S., juon pepe eo White House eaar ba eaar juon kakōļļeen jon̄an kautiej eo eļap an armej in Amedka ro n̄an Pontiff eo. Loļo̧k eo an Francis eaar barāinwōt koba kōnono eo m̧oktata an jabdewōt pope n̄an juon kweilo̧k an Congress eo ilo bwebwenato in Amedka. —Irish Daily Mail, Jeptomba 23, 2015
11. Ewi joñan an kajoor im maroñ in jerbal United
State ko rainin?
Uak: Amedka ej watōke einwot juon jar in tarinae eo elaptata an kajoor ilo lal in im
jikin eo elap an maroñ ion lal in. Lale men kein:
A. “Ilo wāween ko raorōk an kajoor, U.S. enaaj pād wōt ilo an tōl n̄an ilju im jekļaj.” —Ian Bremmer, Time magazine, May 28, 2015
B. “Ta eo ej kōmman oktak ikõtan tarinae im ainemõn ... ejjab lemnok ko remõn, ak nan ko rekajur, ak juõn kumi elap. Ej maroñ eo, tõmak eo, im maroñ eo an America eo ekajur.” —Senator John McCain, Nobōmbā 15, 2014
C. “Amedka ej im ej bed wot juon ailiñ eo elap an aorōk. Men in ear mol ilo ebeben eo remootlok im enaj mol ilo ebeben eo ej itok.” —Būreejtōn Barack Obama, Māe 28, 2014
D. France’s foreign minister ilo ien eo, Hubert Vérdine, ear jiroñ juon armij ilo Paris bwe ear kōmeļeļeik “Amedka einwot juon ‘hyperpower’ ... juon ailiñ eo ej iroij ak ej iroij ilo aolep kain.” —The New York Times, Pāpode 5, 1999
Meñe ej jelmae kalmenlakjān ko ñan kajoor eo an jen ailiñ ko einwot China im Russia, maroñ eo an America ñan jumae ri tarinae ro im mõkaj in jerbal ñe ej aikuj ej wōnmanlok wōt im iroij ion lal in. Juon būreejtōn eo an Amedka ilju jeklaj emaron jab inebata in kajerbal maroñ eo an ailiñ eo ñan kōmman bwe en wor joñan ko rekãl an lal in, elaptata elañe kar kōketak e ilo wāween ainemõn im jokane eo an lal in elikin juon men eo ekauwatata ibelakin lal.

12. Ta men ko jet remaroñ jibañ kōmman juon kien ibelakin lal ñan mõn ro rejjab kōnan rupe lemnok eo air?
Uak: Jejjab maroñ in naetan ir ilo mol, ak jet ian men ko remaroñ walok rej:
A. Jerbal in terrorist ro
B. Riots im laplok in bwid im nana
C. Tarinae ko kin uno ko rekajur
D. Juon jorrāān elap ilo economy
Epidemics
F. Kauwōtata ko jen ailiñ ko rekajoor
G. Bōd ilo kien
H. Eļap an bōd jān jikin ekajet ko
I. Men ko rej walok ilo jukjuk im bed im kien
J. Kalaplok tax ko
K. Pija ko renana im men ko jet renana
L. Jorrāān ko ibelakin lal
M. Radical “special interest” groups
Juon jumae nae terrorism, rupe kien, mour ettoon, kōtlok, jab jimwe, jeramel, ri tel ro rejjab jerbal, im elōñ kain jorrāān ko einwot in emaron in kōmman bwe en wor juon aikuj ñan kien ko rekajur im rejejjet bwe ren lukkun jerbal kaki.

13. Ilo an nanalok wãwen ko ilo lal in, ta eo Satan enaj kõmmane
ñan m̧oņe armej ro?
“Ej kōmman kakōlkōl ko relap, bwe ej kōmman bwe kijeek en wanlatak jen lañ ion lal iman mejen armij. Im ej mone ro rej jokwe ion lal kin kakōle ko kar lewoj ñan e bwe en kōmmani iman mejen kidu eo, im jiroñ ro rej jokwe ion lal bwe ren kōmman juon ekjab ñan kidu eo ear kinejnej kin jāje eo im ear mour” (Revelation 13:13, 13).
Uak: Amedka enaj iion juon jerkakbiji eo ejjab mol im enaj kajjitōk bwe kien ko an kabuñ ren kōmmane ñan kamakit armij otemjej ñan bōk koņaer (ej kwalok kin “juon ekjab ñan kidu eo” ilo Revelesōn 13:14). Armej ro renaj aikuj in kajekdon raan in Jabōt eo kein ka jiljilimjuon an Anij im kabuñ ilo raan eo “ekwōjarjar” an kidu eo —Jabōt. Jet renaj bokake kin un ko an armij ak economy. Wāween ko ilo lal in renaj lukkun jab maroñ in kijenmij bwe juon jukjuk in bed eo ibelakin lal in “bar jeblak ñan Anij,” ippāñ aolep ro rej kobatok ilo kabuñ im jar ilo Jabōt, enaj walok einwot wāween eo wot. Setan enaj mone lal in bwe ren tõmak bwe rej aikuj in jolok mol eo ilo Bible im kejbãrok bwe Jabõt en kwojarjar. Ak ilo mol, bokake im kabuñ ñan kidu eo enaj kalikar an enañin aolep armij jab kõnan deloñ ilo ailiñ eo an Anij. Ejelok bwilōñ bwe Jisōs ej kōmman juon aitwerõk rot in ilo Reveles̃õn kin kabuñ ñan kidu eo im bõk kakõlle eo an!

14. Ke itoklimo kin jerkakbiji eo ejjab mol ej laplok, ta eo enaj walok ñan jerkakbiji eo emol ibelakin lal eo ej bedbed ion armij ro an Anij ilo ien jemlokin?
Uak: Bible eo ej ba bwe aolepen lal enaj “meramlok” kin aibujuij (Reveles̃õn 18:1). Kajjojo armij ion lal renaj tōpar (Mark 16:15) kin jemlokin ien eo an Anij, jilu-point ennaan eo an Reveles̃õn 14:6–14. Kabuñ eo an Anij ilo raan eo eliktata enaj eddek ilo juon joñan eo ekabwilōñlōñ ke milien ko rej kobalok ibben armij ro an Anij im bōk menin letok in lomor eo An ikijen jouj im tõmak ilo Jisōs, eo ej ukōt ir ñan ri karejar ro An rej bokake. Elōñ armij im ri tel ro jen ailiñ ko otemjej ilo lal in renaj makoko in kabuñ ñan kidu eo ak bōk katak ko an reriab. Jen men in, renaj kabuñ im bokake Jisõs. Innem renaj bōk kakōļļe in Jabōt eo An ekwojarjar, ak kakōļļe, ioon bōraer ( Revelesōn 7:2, 3 ), ilo wāween in sil er n̄an indeeo. (Lale Bok in Katak 20 ñan melele ko jet kin sil eo an Anij.)
Eddōklok eo ej laplok ej kōmman an Counterfeit Movement in illu
Eddōk in ej laplok ibwiljin armij ro an Anij enaj kōmman an riab ro illu. Ri tel ro an renaj lukkun tõmak bwe ro rejjab kõnan kobalok ibben jerkakbiji eo an riab ro ibelakin lal rej unin aolep jorrãn ko an lal in (Daniel 11:44). Rej kōmman bwe ren jab maroñ in wia im wiakake (Reveles̃õn 13:16, 17), ak Bible eo ej kallimur bwe mõñã, den, im kejbãrok ñan armij ro an Anij renaj mol (Aiseia 33:16; Sam 34:7).
Einwõt menin bwilõñ eo an elaptata, Satan enaj kõmman einwõt Jesus.
15. Ilo an jabwe, U.S.-led coalition enaj bebe
ñan likit ekajet in mij ion ri kijirãt ro an
(Revelesōn 13:15). Ta melelen Reveles̃õn 13:13, 14, 15 .
ba bwe ri tel ro an renaj kōmmane ñan kareel armij ro bwe Anij
ej ippāer?
Uak: Renaaj kōmman menin bwilōñ ko bwe ren tõmak bwe aolep armij ijellokin armij ro retiljek an Anij ilo ien jemlokin renaj maroñ in kareel (Matu 24:24). Ilo air kajerbal jitõb ro (enjeļ ro rebuñ) an Setan ( Reveles̃õn 16:13, 14 ), renaj kõmman einwõt ro rejitenburu ibbeir remij ( Reveles̃õn 18:23 ) im bõlen bareinwõt kõmman einwõt ri kanan im ri jilek ro ilo Bible. Jetōb in riab rein (Jon 8:44) renaj ba bwe Anij ear jilkintok ir ñan kōketak aolep bwe ren jerbal ibben don.
Setan ej walok einwot Kraist; Enjeļ ro an rej kōmman einwot ri jerbal ro an Christian
Enjeļ ro an Setan renaaj barāinwōt waļo̧k āinwōt ritōl ro an Anij, im Setan enaaj waļo̧k āinwōt juon enjeļ in meram ( 2 Korint 11:13–15 ). Einwot menin kabwilōñlōñ eo an, Setan enaj ba bwe ej Jisōs ( Matu 24:23, 24 ). Ke ej āinwōt Kraist, ekar maroñ in ba bwe ekar ukōt Jabōt ñan Jabōt im kōketak ro rej ļoor e n̄an wōnm̧aanļo̧k wōt kōn jerkakpeje eo aer ipeļaakin laļ in im kōjparok raan in Jabōt eo an ekwojarjar.
Billion ko rej riab
Billion armij, rej tõmak bwe Satan ej Jesus, renaj bukwelõlõ iman neen im kobalok ibben kumi in riab. Aolepān laļ in rekar bwilōn̄ im ļoor kidu eo ( Revelesōn 13:3 ). Riab eo enaj lukkun emman. Ak armij ro an Anij reban m̧oņe er, kōnke rej mālejjon̄e aolep men kōn Baibōļ eo (Aiseia 8:19, 20; 2 Timote 2:15). Bible eo ej ba bwe kien eo an Anij ejjab maroñ oktak (Matu 5:18). Ej barāinwōt ba bwe n̄e Jisōs ej ro̧o̧ltok, mej otemjej renaaj lo E ( Revelesōn 1:7 ) im bwe E jāmin un̄ur laļ ak enaaj pād wōt ilo kōdo̧ ko im kūr armej ro An n̄an ioon E ilo mejatoto ( 1 Tessalonika 4:16, 17 ).


16. Ewi wawein ad maroñ in kejbãrok jen riab ko rekajur ilo ien jemlokin?
Uwaak:
A. Kajeoñ katak ko otemjej ilo Bible eo (2 Timote 2:15; Jerbal 17:11; Aiseia 8:20).
B. Lor mol eo einwot an Jisōs kwaloke. Jisōs eaar kallim̧ur bwe ro rej lukkuun kōņaan pokake E reban jemļo̧k ilo bōd ( Jon 7:17 ).
C. Bed iturin Jisōs aolep raan (Jon 15:5).
Kakememej: Menin ej Bok in Katak eo kein kajiljilimjuon ilo lajrak in 9 kin ennan ko an enjeļ ro jilu. Bok in Katak eo tok juon enaj kwalok kin ewi wawein an kabuñ ko an Christian im kabuñ ko jet ibelakin lal in naaj ekkejellok ñan men ko rej walok ilo ien jemlokin.

17. Kwoj ke kōnan kabuñ im bokake Jisōs
meñe ej melelen kajjirere, matõrtõr, im eliktata
ekajet in mij eo?
Uwaak:
Kajjitōk ko ñan Ļōmņak
1. Ejjab einwõt jimwe bwe, ilo jorrãn eo eliktata, armij ro rejañin kar roñ mol eo an Anij renaj kãlet juõn men eo ejjab mol im renaj jako.
Ejelok enaj jelmae jorrāān eo eliktata elañe ejjab roñ (Mark 16:15) im melele (Jon 1:9) ennaan eo an Anij eo eaorōk ñan rainin (Reveles̃õn 14:6–12). Armej ro renaj kōnan bōk kakōlkōl in kidu eo kinke rejjab kōnan kōllā wōnāān aer lor Kraist.
2. Ta tarinae in Armageddon eo ej konono kake ilo Reveles̃õn 16:12–16 ? Ñāāt im ia eo enaj tarinae ie?
Tarinae in Armageddon ej tarinae eo eliktata ikõtan Christ im Satan. Enaj tarinae ion lal im enaj jino mokta jen jemlokin ien. Tarinae eo enaj bōjrak ilo an Jisōs itok kein karuo. Enaj bar jino elikin 1,000 yio ko, ñe ri nana ro rej jepooļe jikin kwelok eo ekwojarjar kin kejatdikdik bwe renaj bōke. Tarinae eo enaj jemlok ñe kijeek ej wot jen lañ ion ro renana im kokkure ir ( Revelesōn 20:9 ). (Study Book 12 ej kwalok kin 1,000 yio ko ilo tibdikin.)
Ta Mel̦el̦ein Naan in Armagedon?
Armageddon ej juon etan tariņae eo an raan eo eļap an Anij Ekajoor Otem Kajoor ikōtaan Kraist im Setan eo me aolep laļ ko an laļ in renaaj bōk koņaer ie ( Revelesōn 16:12–16, 19 ). Kiiñ ro jān reeaar rej Anij Jemed im Anij Nejin. East ilo Bible ej kõkkar kin ailiñ eo an Anij ilañ (Reveles̃õn 7:2; Ezekiel 43:2; Matu 24:27). Ilo tarinae in eliktata, aolepen lal in enaj kobalok ( Revelesōn 16:14 ) ñan tarinae nae Jisōs, Lamb eo, im armij ro An ( Revelesōn 17:14 ; 19:19 ). Kōttōpar eo aer enaaj n̄an ko̧kkure aolep ro rej m̧akoko in kabun̄jar n̄an kidu eo ( Revelesōn 13:15–17 ).
Riab ej lor rejetake
Armej ro rejjab kōnan bōk ennan eo an Anij meñe rejelā bwe emol renaj lukkun riab bwe ren tõmak juon riab (2 Tessalonika 2:10–12). Rej jino tõmak bwe rej rejetake ailiñ eo an Anij ñe rej kajeoñ in kokkure armij ro An. Rej lemnok bwe ro rekwojarjar rej ri m̧oņ ro rejjab kōjatdikdik im rej kakkure aolepān laļ in kōn aer jab kōņaan bōk koņaer ilo kōjepļaaktok eo ebōd.
Itok eo Kein Karuo an Jisōs ej bōbrae tarinae eo
Tarinae eo enaj walok ibelakin lal. Kien ko renaj kajeoñ in kokkure armij ro an Anij, ak Anij enaj bōk kunan. River eo ilo kõkkar Euphrates enaj mōrā ( Revelesōn 16:12 ). Dān ej jutak kōn armej ( Revelesōn 17:15 ). An river Euphrates mōrā ej melelen bwe armij ro rar rejetake kidu eo (ailiñ eo an Satan) renaj mōkaj an jolok air rejetake. Jipan eo an kidu eo enaj jako. Koba in ri jipan ro an ( Reveles̃õn 16:13, 14 ) renaj rup ( Reveles̃õn 16:19 ). Itok eo kein karuo an Jisōs enaaj kabōjrak tariņae in im lo̧mo̧o̧ren armej ro An ( Revelesōn 6:14–17 ; 16:18–21 ; 19:11–20 ).
Tarinae eo ej bar jinoe elikin 1,000 yio ko
Elikin 1,000 yio ko, Satan enaj walok ilo alikar einwot iroij in jar ko nae Anij im armij ro An. Enaj bar jino tarinae eo im kajeoñ in bōk jikin kwelok eo ekwojarjar. Innem e im ro rej lor e renaj jako kin kijeek jen lañ (lale Bok in Katak ko 11 im 12). Mekarta, kajjojo ri kalor ro an Jisōs renaj bed ilo ailiñ eo An indeeo.
3. Bible eo ej ba, Iien eo ej itok ñe jabdewōt eo ej mõn kom enaj lemnok bwe ej jerbal ñan Anij (Jon 16:2). Emaroñ ke bwe men in enaj lukkun jejjet kitien ilo ien kein ad?
Aet. Koba in kien ko an lal in im kabuñ ko ilo ien jemlokin enaj jako air tiriamokake armij ro an Anij, ro rejjab kōnan kobalok ibben jerkakpeje eo ewan ak bōk kabuñ in Jabōt. Rej eñjake bwe menin bwilōñ ko rej itok ibben jerkakbiji eo air rej kalikar mol eo an menin bwilōñ ko einwot an ri nañinmij ro kemour ak ro rej dike Anij, armij ro rebuñbuñ, im ri nana ro rebuñbuñ rej oktak. Coalition eo enaj ba bwe en ejelok armij en kōtlok bwe en kokkure jerkakbiji in ibelakin lal. Aolep armij renaj kōketak ir ñan jolok eñjake ko air make im katak ko rebin (Sabbath, einwõt juõn wanjoñok) im kobalok ibben lal in ilo an jerkakbiji ñan ainemõn im jemjein jemjatin. Ro rejjab errā in jerbal ibben don renaj watõk ir einwõt ro rejjab tiljek, rejjab yokwe ailiñ eo air, ro rej jumae kien im, āliktata, ro rejjab errã im rejjab aikuj in kõtlok ir. Ilo ran eo, ro rej mõn armij ro an Anij renaj eñjake bwe rej kõmman juõn joij ñan Anij.
4. Ilo ad katak kanaan ko an Daniel im Revelesōn, ej alikar bwe ri kijirãt eo emol ej devil eo. Emool ke men in?
Ejellok kajitōk! Setan ej ien otemjej ri kijirãt eo emol. Setan ej jerbal ikijen ri tel ro an lal im ailiñ ko ñan kaeñtan armij ro an Anij im ilo wãwen in bõktok buromõj ñan Jesus im Jemen. Setan ej eo ej bõk eddon aolep men ko renana. Jen ņa ruōn im kōjparok wāween ad ekajete armej ak doulul ko rej kōmetak armej ro an Anij im kabun̄ eo. Jet ien rejjab lukkun jelā bwe rej kakkure jabdewōt. Ak men in ejjab mol ñan Satan. Ej iien otemjej lukkun jelā. Ej kōmman nana ñan Anij im armij ro An ilo an kōnan.
5. Ewi wāween an mej eo an pope eo ak kālet eo an juon president ekāāl naaj kar jelet kanaan eo an Amedka ilo Revelesōn 13:11–18 ?
Kanaan eo enaj jejjet kitien jekdon wōn eo ej pope ak president. Juon president ak pope ekãl emaron in mõkajlok ak kadiklok an jejjet kitien, ak tokjen eo eliktata ej kalikar ilo kanan ko ilo Bible.
6. Kidu eo ewōr an doon jiip ilo Revelesōn 13:11–18 im rikanaan eo eriab ilo Revelesōn 16:13 rej ke juon wōt kajoor?
Aet. Ilo Revelesōn 19:20, ijo Anij ej kwalok kin kokkure eo an kidu eo ej jumae Kraist, Ej
ej bareinwõt jitõñlok ñan kokkure eo an ri kanan eo ewan. Ilo eon in, Anij ej kwalok ri kanan eo eriab einwot kajur eo ear kōmman kakōlkōl ko iman kidu eo im riab ro rar bōk kakōlkōl in kidu eo im ro rar kabuñ ñan ekjab eo an. Menin ej juon melele eo ealikar ñan jerbal ko an kidu eo ewōr an doon lamb, ko rej kwalok kaki ilo Revelesōn 13:11–18 . Ilo Bok in Katak in jaar kile kidu eo ewōr an doon lamb āinwōt Amedka in Amedka. Innem kidu eo ewōr an doon lamb im ri kanan eo eriab rej lukkun juon wōt kajoor.